Iz recenzije dr. Maje Veselič

Monografija predstavlja in premišljuje projekt Odlivanje smrti, v katerem se je interdisciplinarna skupina umetnikov in raziskovalcev ukvarjala s posmrtnimi maskami, ki jih hranijo slovenske dediščinske organizacije. [...]

Prispevki so razdeljeni v štiri tematske sklope. Prvi trije predstavijo osrednje tri metode raziskave in komunikacije – izdelavo baze raziskovalnih podatkov, terensko delo v muzejih, galerijah in knjižnicah ter razstavo, četrti pa reflektira sam koncept sporne dediščine kot tudi razmerje med projektom Odlivanje smrti in krovnim evropskim projektom. Prva dva prispevka podrobneje predstavita raziskovalne infrastrukture digitalne humanistike, ki so pri nas na voljo raziskovalcem za hrambo in predstavitev raziskovalnih izsledkov, pa tudi za ohranitev projekta samega, potem ko usahne financiranje. Izjemno dragoceno je, da avtorji pokažejo konkretna vprašanja in odločitve, ki so jih sprejeli pri ustvarjanju metapodatkovne baze in kombiniranju različnih metapodatkovnih shem. [...] Vpogledi, ki jih prinašajo prispevki iz drugega in tretjega sklopa, v veliki meri izhajajo iz razmerij med člani ekipe – »ustvarjalne koprodukcije«, in njihovih medsebojnih pričakovanj. Strnili bi jih lahko okoli vprašanja, kakšno je razmerje med umetnostjo in raziskovanjem (smrti). Ta dilema se najbolj jasno artikulira ob pripravi razstave, rezultat pa pokaže, kako raziskovalno in ne le umetniško plodno je lahko sodelovanje med znanostjo in umetnostjo, ki ima v primeru obravnave človeškega telesa, smrti in posmrtnih ostankov sicer dolgo in precej temačno zgodovino. Zadnji sklop prispevkov posmrtne maske umešča prav v ta širši kontekst. [...]

Odlivanje smrti je vsebinsko izjemno bogata, mnogoplastna znanstvena monografija, ki bo k branju pritegnila znanstveno, pa tudi širšo javnost, ki jo zanimajo dediščina, študije smrti, umetnost, digitalna humanistika in epistemologija raziskovanja. Metapovezave v besedilu razkrivajo različne poti in povezave med prispevki in gradivom v knjigi ter v spletni bazi SIStory.

Iz recenzije dr. Mihe Seručnika

Monografija je opis multidisciplinarnega projekta Odlivanje smrti, katerega osrednji predmet so t. i. posmrtne maske. Tema je sodobnemu bralcu zanimiva z več vidikov: po eni strani gre za prakso, ki ni več običajna in je danes že skoraj pozabljena, po drugi strani pa so bili pozabljeni tudi odlitki sami, pri marsikaterem moremo govoriti o ponovnem odkritju, nekatere maske pa je bilo treba med projektom šele identificirati.

Tema je obravnavana mnogoplastno; raznolikost v projektu uporabljenih pristopov se odraža v poglavjih monografije. Bralec se tako najprej seznani s topiko oblikovanja zbirke podatkov, uporabljenih standardov zapisa digitalnih objektov in objave zbirke v spletnem okolju. V nadaljevanju se avtorji posvetijo posmrtnim maskam kot kompleksnemu družbenemu fenomenu meščanske družbe: izbira »portretirancev« oziroma naročilo izdelave, rabe mask. Poleg tega se posmrtne maske navezujejo tudi na vprašanja družbenega statusa umetnikov in na njihovo vlogo pri oblikovanju narodne zavesti [...]

Monografija predstavlja v javni zavesti danes manj poznan pojav, ki pa ima presenetljivo številne povezave z mnogimi področji, ki sooblikujejo naš vsakdan. Poleg tega besedilo fenomen posmrtnih mask osvetljuje s številnih in raznolikih zornih kotov, kar konec koncev dobro pristoji njegovi kompleksnosti.