Meni

Odlivanje smrti

Posmrtne maske v slovenskih javnih zbirkah

naslovna slika


Predgovor

Pričujoča e-monografija temelji na sodelovanju, ki sta ga Društvo za domače raziskave in Inštitut za novejšo zgodovino razvila v okviru raziskave Odlivanje smrti med letoma 2017 in 2019. Raziskava je potekala pod okriljem triletnega evropskega projekta TRACES – Transmitting Contentious Cultural Heritages with the Arts: From Intervention to Co-Production [Posredovanje sporne kulturne dediščine z umetnostjo. Od intervencije h koprodukciji], ki ga je financirala Evropska unija iz programa Obzorje 2020 za raziskave in inovacije po pogodbi št. 693857. Društvo za domače raziskave je v njem sodelovalo kot eden od enajstih partnerjev, koordinirala pa ga je Univerza v Celovcu. Lokalna raziskava se je osredotočala na posmrtne maske v slovenskih javnih zbirkah. Zanimalo nas je, koliko posmrtnih mask sploh hranijo in kdo pravzaprav so ti ljudje, katerih obličja so bila odlita za javni namen. Izkazalo se je, da tovrstna raziskava še ni bila opravljena in da podatki javnosti niso bili na voljo. Zaradi kompleksnosti naloge in zaradi želje po zagotovitvi trajne hrambe podatkov po zaključku evropskega projekta smo se dogovorili za sodelovanje v okviru programa Raziskovalne infrastrukture slovenskega zgodovinopisja. Sodelovanje je steklo že med samo raziskavo, kar se je izkazalo kot ključna metodološka inovacija znotraj celotnega evropskega raziskovalnega projekta, zagotovljena pa je bila tudi trajna hramba rezultatov raziskave Odlivanje smrti po njegovem zaključku. Zaradi dobrega odziva in zanimanja javnosti smo se odločili, da v Založbi INZ izdamo še elektronsko monografijo, ki je prav tako kot zbirka odprtodostopna na portalu Zgodovina Slovenije – SIstory.

Andrej Pančur, Alenka Pirman in Mojca Šorn