Podatkovna zbirka Odlivanje smrti

Prvi rezultati sodelovanja so vidni v obliki podatkovne zbirke, ki je dostopna na portalu SIstory⁶⁴ in je klasificirana kot Vir (Muzealije). Zbirka vsebuje vse posamezne posmrtne maske in njihove digitalne nadomestke (fotografije) z osnovnim metapodatkovnim zapisom, kot so identifikacija upodobljenca (opredeljena v naslovu posameznega objekta oziroma posmrtne maske), če je le-ta bila znana, podatki o avtorju (kiparju/osebi, ki je masko ustvarila), leto izdelave in kratek opis vloge avtorja pri nastanku posmrtne maske z virom (primer: Alojz Repič^[os.] zaupa Francetu Kralju^[os.] kot prvo samostojno nalogo odliti posmrtno masko Antona Aškerca^[os.]).

Takšna, sicer enostavna zbirka je bila prva implementacija projekta in zajem raziskovalnih podatkov raziskave Odlivanje smrti. V preteklosti se je diskurz o digitalni prezervaciji večinoma omejeval na raziskovalne podatke in njihov življenjski cikel (predvsem na podatke raziskav, financiranih z javnimi sredstvi pod načeli odprte znanosti), pri tem pa se je pogosto pozabljalo na življenjski cikel posameznega raziskovalnega projekta, ki je podatke ustvaril. V večini primerov po izteku financiranja raziskovalnih projektov ni bil predviden načrt ohranjanja projektnih rezultatov. V hitro spremenljivi digitalni dobi in ob pomanjkanju stabilnega institucionalnega infrastrukturnega zaledja je tako kmalu sledila digitalna pozaba. V praksi je to denimo pomenilo, da je po zaključku projekta zaradi pomanjkanja financ, migracij projektnih vodij in članov ter zaključka financiranja že leto po zaključku ugasnila projektna spletna domena. Na domeni je bilo navadno hranjeno oziroma objavljeno gradivo (oziroma rezultati) projekta, ki zaradi svoje strukture ni bilo hranjeno v nobenem od repozitorijev.⁶⁵

Raziskovalcem DDR je RI INZ tako omogočila platformo za dolgoročno vzdrževanje in hrambo raziskovalnih podatkov (in s tem projekta samega) v času, ko to ni bil osrednji predmet razprave. Raziskovalci so tako delovali v duhu načela o recipročnosti oziroma vzajemnosti, pri čemer sodelujoči instituciji med seboj izmenjujeta raziskovalne podatke oziroma rezultate (v tem primeru RI INZ sicer DDR eksplicitno ni posredoval svojih podatkov, temveč svojo infrastrukturo/platformo oziroma servis). Pri tem smo z roko v roki sledili tudi načelu odprtosti podatkov: posmrtne maske so fizični predmeti, ki so javnosti pogosto nedostopni (v večini primerov so namreč hranjeni v depojih).⁶⁶ Z objavo podatkovne zbirke na portalu SIstory so posmrtne maske oziroma njihovi digitalni nadomestki skupaj z osnovnimi podatki postali prosto dostopni, in tako ostaja do danes.

Metapodatkovni model in pojmovanje digitalnega objekta kot predmet digitalizacije in dolgotrajne hrambe

V okviru priprave podatkovne zbirke na portalu SIstory se je postavilo osnovno vprašanje, kako opisati takšne unikatne predmete, kot so posmrtne maske. Posmrtne maske so namreč predstavljale prvi primer fizičnega objekta, s katerim smo se srečali v okviru digitalizacije in obdelave podatkov za portal SIstory.

Portal SIstory (SIstory 1.0)⁶⁷ je ob svojem nastanku kot način opisa uporabljal takrat (in do danes) najbolj poznan metapodatkovni standard Dublin Core, ki vsebuje 15 elementov za enostaven opis različnih virov. Tekom razvoja portala je kmalu postalo jasno, da takšen način opisovanja objektov/publikacij ni dovolj za dela in digitalne objekte, ki so bili objavljeni na portalu – posledično se je začela uporabljati razširjena verzija Dublin Core standarda, DCMI Metadata Terms, ki je namenjena splošnemu opisovanju objektov (npr. publikacij, spletnih strani itd.), s širokim naborom podelementov, s katerimi je mogoče objekt opisati bolj detajlno.⁶⁸ Na podlagi DCMI Metadata Terms (krajše DCTERMS) so nastali drugi, določenim skupnostim prilagojeni metapodatkovni standardi, kot sta na primer EAD (Encoded Archival Description) za popisovanje arhivskih gradiv⁶⁹ ali LIDO (Lightweight Information Describing Objects), ki je namenjen združevanju metapodatkov različnih virov ter podpira opis muzejskih objektov.⁷⁰ Poleg specifično usmerjenih metapodatkovnih standardov pa na podlagi DCTERMS nastajajo tudi aplikacijski profili, ki so definirani kot »skupek izbranih elementov iz dveh ali več različnih metapodatkovnih standardov, sestavljenih v novo, prilagojeno shemo«.⁷¹

Aplikacijski profil SIstory (dalje AP SIstory) je predstavljal odgovor na vprašanje, kako opisati posmrtne maske, saj je vseboval elemente iz različnih zgoraj omenjenih standardov, strukturno pa je temeljil na že obstoječem aplikacijskem profilu HOPE (Heritage of People's Europe).⁷² AP SIstory je bil tako sestavljen iz njegovega predhodnika (DCTERMS), ki so se mu priključila metapodatkovna polja, namenjena opisu specifičnih virov:Arhivski elementi ⁷³ (iz prej omenjenega EAD standarda za popis arhivskih virov), Knjižničarski elementi ⁷⁴ (iz standarda MARC21 za opisovanje knjižničnega gradiva), Za slikovno gradivo ⁷⁵ (iz standarda LIDO ter SPECTRUM za opis muzejskih predmetov) ter Za avdiovizualno gradivo ⁷⁶ (iz standarda EN15907⁷⁷ za opis kinematografskih oziroma avdiovizualnih virov).

Z vidika opisovanja posmrtnih mask pomemben del predstavljajo metapodatkovna polja Za slikovno gradivo, ki izhajajo iz prej omenjenega standarda LIDO, njihov namen pa je opisati fizični objekt, ki vsebuje naslednje elemente:

• visLevel: element, ki navaja stopnjo ureditve opisane enote gradiva. Je hkrati edini element v tem sklopu, ki ni bil prevzet iz obstoječega standarda (interni element);
• visObjectName: oblika, funkcionalnosti ali tip objekta;
• visTechnique: metode, tehnike, načini izdelave in orodja za izdelavo oziroma dekoracijo objektov;
• visMaterial: snovi ali materiali, uporabljeni v okviru dogodka (npr. ustvarjanje predmeta/dela);
• visDimensions: mere oziroma dimenzije objekta,
• visTechAttribute: ime tehničnega atributa, ki ga ima objekt in ki ga je mogoče opisati in kvantificirati.

Slika prikazuje opis posmrtne maske Antona Aškerca^[os.] v metapodatkovnih poljih.

Aplikacijski profili omogočajo domeni prilagojen način opisovanja objektov, vendar velikokrat to ne predstavlja dobrega načina izmenjave podatkov. V veliki večini primerov je treba skleniti kompromis med stopnjo natančnosti opisovanja objektov (kako čim podrobneje opisati določen objekt) in med načinom izmenjave podatkov o digitalnem objektu (interoperabilnosti).

V skladu z načelom o interoperabilnosti,⁷⁸ h kateremu smo stremeli, smo ta problem rešili tako, da smo metapodatke, zapisane v aplikacijskem profilu, prilagodili za izmenjavo s preslikavo elementov v DCTERMS. S tem smo ohranili podrobnosti posameznega objekta (v tem primeru podrobnejše podatke o provenienci, procesu nastanka in pa vloge posmrtne maske), hkrati pa olajšali izmenjavo podatkov, saj je DCTERM standardiziran način zapisa metapodatkov, ki ga različne institucije ali posamezniki tako lažje prevzamejo.

Podatkovna zbirka posmrtnih mask na portalu SIstory je tako omogočila prvotno bivanje mask na statični platformi, z aplikacijskim profilom SIstory pa smo zagotovili njihovo interoperabilnost in dostopnost. Vendar pa je zbirka temeljila na relacijski bazi, znotraj katere je treba vnaprej določiti strukturo njenih podatkov, podatkovno shemo in podatkovne tipe. Čeprav smo (meta)podatkovno strukturo za namen vključitve zbirke posmrtnih mask razširili z novimi metapodatkovnimi polji (Za slikovno gradivo, Arhivsko gradivo ...), pa se je kmalu izkazalo, da takšna ureditev ne zadošča, saj je struktura relacijske baze in njene podatkovne sheme preveč robustna in ne dovoljuje nadgrajevanja sheme/podatkov v skladu z novimi raziskovalnimi vprašanji.⁷⁹

Digitalna izdaja Odlivanje smrti

Digitalne izdaje so predvsem na področju humanistike, družboslovja in digitalne humanistike postale pomembna oblika zagotavljanja digitalne trajnosti in dolgotrajne hrambe digitalnih objektov, ki so v večini primerov besedilni podatki. Enotne definicije digitalne (znanstvenokritične) izdaje ni oziroma je ta še vedno predmet obširnih razprav. Večinoma se namesto definicije izpostavlja lastnosti, ki naj bi jih digitalna izdaja imela, da lahko o njej sploh govorimo. Sahle^[os.] tako izpostavlja tri najpomembnejše sestavine znanstvenokritične digitalne izdaje (eng. Digital Scholarly Edition): ⁸⁰

• znanstvena (scholarly): izdaja mora vsebovati znanstven (kritičen) aparat oziroma mora biti v prvi vrsti rezultat raziskave. Digitalni nadomestek (faksimile) ali digitalna knjižnica ne spadata v digitalno izdajo;
• digitalna (digital): digitalna izdaja ne more biti pretvorjena v tiskano obliko brez občutnih izgub pomembne vsebine ali njenih funkcionalnosti. Obratno tudi zgolj digitalizacija besedila (ali drugega dela) ne predstavlja digitalne izdaje, vendar to z dodanimi funkcijami lahko postane. Glavna značilnost digitalne izdaje je njena reprezentacija potencialno velikega števila dokumentov v potencialno neomejenem obsegu različnih pogledov, kot so faksimile, diplomatski prepisi in bralne različice. Izdaja tako lahko predstavi vir v vseh prikazih, ki so lahko zanimivi raznolikim skupinam uporabnikov;⁸¹
• izdaja (edition): digitalna izdaja mora predstavljati originalen material, večinoma z dodatnim besedilom.

Glavna značilnost digitalne izdaje je, da potencialno neomejeno število različnih pogledov tesno povezuje tudi z vmesnikom oziroma prikazom besedil ali podatkov. Z vsako novo interpretacijo besedila/podatkov se s tem povečuje tudi število možnih prikazov, zato v humanističnih vedah rezultati raziskav niso samo raziskovalni podatki, temveč tudi njihovo predstavitveno okolje in aplikacije, ki omogočajo interpretacijo podatkov, iskanje, filtriranje in brskanje po podatkih in njihovo povezovanje.

Z namenom, da v zbirki posmrtnih mask naslovimo tudi vsa (vedno nova) raziskovalna vprašanja ter omogočimo primerne prikaze vsebin raziskave, smo na podlagi statičnih spletnih strani z dinamičnim prikazovanjem vsebine razvili digitalno izdajo Odlivanje smrti.⁸² Pri tem smo uporabili Smernice Text Encoding Initiative, ki so predvsem na področju digitalne humanistike de facto standard za reprezentacijo (kodiranje) strukture besedil v digitalni obliki,⁸³ hkrati pa igrajo tudi pomembno vlogo pri digitalni prezervaciji, saj se trajnost in izmenljivost besedil brez standardiziranega zapisa znatno zmanjšata. ⁸⁴ Prvotni namen prikazovanja posmrtnih mask je že izpolnjevala podatkovna zbirka Odlivanje smrti, objavljena na portalu SIstory, vendar pa je možnost takratnega vse bolj prisotnega razvoja digitalnih izdaj, kodiranega s TEI smernicami, postala vse bolj vabljiva možnost, da posmrtne maske ne predstavimo zgolj kot digitalno verzijo razstave, temveč s takrat novimi tehnologijami omogočimo interaktiven in dinamičen prikaz v sklopu trajnih statičnih strani.

Posmrtne maske kot digitalni objekt in kodiranje (meta)podatkov

Digitalno izdajo posmrtnih mask sta oblikovala dva prepletajoča se konstrukta/koncepta: kodiranje posmrtnih mask kot digitalnih objektov in njihovih metapodatkov ter prikaz posmrtnih mask kot dinamičnih vsebin na statičnih straneh, na katerem je temeljila (oziroma še vedno temelji) digitalna izdaja.

Ena izmed oblik digitalne hrambe je tudi kodiranje digitalnega objekta, s katerim zagotavljamo izmenjavo in trajnost strukture objekta. Prej omenjene smernice TEI večinoma naslavljajo opisovanje/kodiranje besedil, ne pa tudi fizičnih objektov, kar je predstavljalo precejšen izziv za trajno in podrobno kodiranje posmrtnih mask kot digitalnih objektov. Izmed precejšnjega števila TEI modulov, ki služijo kot okostje za razvoj domeni/digitalnemu objektu in njegovemu življenjskemu ciklu prilagojenih podatkovnih shem, smo izbrali TEI modul za zapisovanje imen, datumov, oseb in krajev (modul “Names, Dates, People, and Places”), ⁸⁵ s katerimi smo opisali upodobljence in avtorje posmrtnih mask, posamezne posmrtne maske pa smo predstavili v obliki seznama, znotraj katerega so bili kodirani naslednji podatki:

• naziv posmrtne maske (ime upodobljenca posmrtne maske in naziv institucije, ki masko hrani),
• avtor posmrtne maske (če je bil poznan),
• upodobljenec,
• SIstory (zunanja povezava do digitalnega objekta v zbirki na portalu SIstory),
• LIDO metapodatki (metapodatki posmrtne maske, kodirani po standardu LIDO).

Slika prikazuje seznam posmrtnih mask v TEI kodiranju.

Seznami posmrtnih mask tako vsebujejo izključno zunanje reference na izvorne oblike digitalnih objektov in hkrati delujejo kot vstopna točka za nove funkcionalnosti in dodatna kodiranja, ki smo jih umestili v digitalno izdajo.

V okviru kodiranja posmrtnih mask kot digitalnih objektov je treba omeniti metapodatkovni opis mask v standardu LIDO. Vsaka posmrtna maska (oziroma digitalni objekt) ima svojo XML datoteko z LIDO metapodatki – izvorni metapodatki so bili uvoženi iz originalne podatkovne zbirke na portalu SIstory. Te metapodatke se je s pretvorbo XSLT pretvorilo v XML datoteke z zapisom LIDO. Deskriptivni metapodatki iz LIDO zapisa so v digitalni izdaji predstavljeni kot dinamični zapis na statični spletni strani. Slika predstavlja krajši izsek LIDO zapisa za posmrtno masko Antona Aškerca^[os.].

Morda najpomembnejše funkcionalnosti digitalne izdaje se skrivajo v indeksih. Predhodno statičnim HTML tabelam smo s pomočjo DataTables omogočili dodatne funkcionalnosti, kot so filtriranje, iskanje ter izvoz podatkov v tabelah. Na voljo so indeksi posmrtnih mask, oseb, posmrtnih mask z znanimi upodobljenci, upodobljencev posmrtnih mask ter indeksi poklicev in dejavnosti. Med indeksi, ki vsebujejo sedaj dinamične HTML tabele, pa izstopa indeks poklicev in dejavnosti, saj gre za seznam oziroma klasifikacijo posameznih poklicev/dejavnosti, ki so jih opravljale osebe (tako avtorji kot upodobljenci posmrtnih mask), s povezavami do seznama oseb in števila oseb, ki so to dejavnost opravljale. Primer indeksa posmrtnih mask je predstavljen na sliki.

Digitalna izdaja Odlivanje smrti je primer modernih statičnih strani, ki imajo v primerjavi z modernimi dinamičnimi stranmi (kot je na primer Wordpress) nekatere prednosti:⁸⁶

• Statične strani so hitre: za komuniciranje ne potrebujejo podatkovnih baz (oziroma ne temeljijo na njih), katerih nalaganje lahko povzroči marsikateri problem in s tem počasnejše nalaganje strani.
• Statične strani so varne: ker ne temeljijo na podatkovnih bazah, ki lahko predstavljajo točke vdora ali napada, se s tem zmanjša možnost napada oziroma minimalizira posledica morebitnega napada.
• Statične strani so fleksibilne: ker za svoje delovanje ne potrebujejo sistema za upravljanje vsebin (ang. Content Management System, CMD), lahko strani svobodno oblikujemo brez večjih omejitev.
• Gostovanje in kontrola verzij statičnih strani sta olajšani, saj za svoje delovanje ne potrebujejo strežniškega programskega jezika, zato je gostovanje statičnih spletnih strani cenovno zelo ugodno oziroma celo brezplačno. Takšno je na primer gostovanje na straneh GitHub, ki hkrati omogoča tudi preprost način kontrole verzij, saj so statične strani sestavljene iz HTML ali drugih besedilnih datotek.

Navedene lastnosti pomenijo prednost pri dolgotrajni hrambi, zato so postale statične strani priljubljene za trajno shranjevanje raziskovalnih podatkov, predvsem pa manjših projektov na področju humanistike z omejenim financiranjem, ki ne omogoča dolgoročnega vzdrževanja tehnično zahtevnih digitalnih izdaj. ⁸⁷ Digitalna izdaja Odlivanje smrti tako temelji na statičnih spletnih straneh z vsemi njihovimi prednostmi. Celotna izdaja (statične strani v jeziku HTML, XML datoteke posmrtnih mask ter LIDO metapodatki) je na voljo tudi na GitHub repozitoriju. ⁸⁸

Dolgotrajna hramba projektnih rezultatov – Archivematica

Medtem ko sta podatkovna zbirka in digitalna izdaja naslovili posrednejše načine dolgotrajne hrambe raziskovalnih podatkov in projektov, odprtokodna aplikacija Archivematica predstavlja neposreden način zagotavljanja dolgotrajne hrambe.

Archivematica je brezplačen in odprtokodni sistem za dolgotrajno hrambo in vzdrževanje dolgoročnega dostopa do zbirk digitalnih objektov. Sistem temelji na uporabi integriranih programskih orodij za obdelavo digitalnih objektov v skladu z referenčnim modelom OAIS,⁸⁹ kar je razvidno iz mikrostoritev, ki jih Archivematica omogoča. Vsaka mikrostoritev vsebuje procese, ki so enakovredni eni izmed konceptualnih entitet OAIS: sprejemni informacijski paket (SIP), arhivski informacijski paket (AIP) in dostavni informacijski paket (DIP).

SIP tako vsebuje datoteke, XML metapodatke, dokumentacijo, checksum, log podatke, ki so zajeti v sistemu. Archivematica ustvarja zanesljive in neodvisne arhivske informacijske pakete (AIP) z uporabo Dublin Core, PREMIS in METS za hrambo v poljubnem repozitoriju, DIP pa omogoča distribucijo digitalne vsebine.⁹⁰

Arhivematica je neposreden odgovor na vprašanje, kako zagotoviti dolgotrajno digitalno hrambo podatkov za infrastrukture, arhive in druge institucije z omejenim financiranjem. V sklopu RI INZ smo Archivematico začeli uporabljati kot rešitev za dolgotrajno hrambo podatkov v okviru portala SIstory ter za druge zbirke raziskovalnih podatkov znotraj relacijskih baz ali v obliki XML zbirk (digitalne izdaje), s tem je tudi digitalna kulturna dediščina v skladu z življenjskim ciklom raziskovalnih podatkov lahko ponovno dostopna in uporabljena v drugih specializiranih repozitorijih ali bazah podatkov. ⁹¹ Raziskovalni podatki raziskave Odlivanje smrti bodo ravno tako predmet hrambe v okviru Archivematice, proces obdelave podatkov je v načrtu.

Sodelovanje RI INZ z DDR na primeru raziskave Odlivanje smrti je obsegalo implementacijo podatkovne zbirke na portalu SIstory, digitalno izdajo Odlivanje smrti in uporabo odprtokodne aplikacije Archivematica.

***

RI INZ je društvu omogočilo platformo za prvotno implementacijo projektnih rezultatov v sklopu portala SIstory v času, ko se je evropski diskurz osredotočal predvsem na zagotavljanje dolgotrajne hrambe raziskovalnih podatkov, ne pa tudi projektov in projektnih rezultatov. Z digitalno izdajo, njeno strukturo in zasnovo statične strani z dinamičnim prikazom vsebine smo zagotovili različne nivoje digitalne hrambe in trajnosti podatkov.

Datoteke, ki temeljijo na TEI/XML kodiranju, omogočajo trajnost vsebine, raziskovalnih rezultatov, predvsem pa projekta samega. Vsebina digitalne izdaje je zaradi statičnih spletnih strani fleksibilna ter prilagojena potrebam raziskave, kakršna je raziskava Odlivanje smrti. V skladu s potrebami raziskave in raziskovalnimi vprašanji digitalna izdaja omogoča različne prikaze. V nasprotju s prvo implementacijo rezultatov raziskave, digitalno zbirko, objavljeno na portalu SIstory, digitalna izdaja poleg osnovnega prikaza opisa posmrtnih mask omogoča tudi druge funkcionalnosti, ki dodajo vrednost obstoječim rezultatom raziskave, kot so indeksi posmrtnih mask, upodobljencev, oseb itd. S tem sta omogočena iskanje in izvoz podatkov, ki spodbujata nadaljnje raziskave.

Poleg trajnosti digitalne izdaje in vsebine projekta smo s kodiranjem podatkov po TEI smernicah omogočili trajnost in dolgotrajno hrambo strukture dokumenta, kar je za humanistična besedila in druge oblike besedilnih datotek relativno lahka naloga. Zaradi narave primarnega objekta raziskave, ki je fizičen predmet (posmrtna maska), smo s prilagoditvijo obstoječih modulov TEI omogočili ohranitev strukture celotne zbirke, z metapodatkovnim zapisom LIDO pa trajnost in interoperabilnost raziskovalnih podatkov oziroma posamezne posmrtne maske. Omeniti pa je treba tudi najbolj neposreden način dolgotrajne hrambe raziskovalnih podatkov Odlivanja smrti, in sicer hrambo v sistemu odprtokodne narave, ki je kompatibilen s programom OAIS, tj. v Archivematici.

Seveda pa je sodelovanje močno vplivalo tudi z druge strani: primarni objekt raziskave je bila posmrtna maska – fizičen objekt, s katerim smo se v strogo tehničnem vidiku opisovanja digitalnih objektov srečali prvič. Odprla so se marsikatera vprašanja, ki so vplivala na odločitev, da trenutni metapodatkovni sistem nadgradimo in razvijemo v skladu z zahtevami digitalnega objekta raziskave (posmrtna maska) ter da hkrati razmišljamo o drugih novih oblikah podatkov, ki lahko v prihodnosti postanejo predmet opisovanja na portalu SIstory. Raziskava in oblika primarnega objekta sta tako odločilno vplivali na razvoj aplikacijskega profila SIstory. Podobno lahko rečemo za vpliv na oblikovanje digitalne izdaje in novih funkcionalnosti, ki so bile prilagojene rezultatom raziskave: na pretežno besedilnem področju humanistike je posmrtna maska predstavljala uganko: kako prilagoditi obstoječe in pogosto uporabljene tehnologije, da bodo podprle raziskovalna vprašanja in raziskavo, kot je Odlivanje smrti.

Z vsemi tremi rezultati sodelovanja (podatkovna zbirka in aplikacijski profil SIstory, digitalna izdaja in dolgotrajna hramba na Archivematici) smo zagotovili tudi upoštevanje v začetnem delu besedila predstavljenih načel za zagotovitev trajnega načina dostopa do raziskovalnih podatkov in njihove ponovne uporabe. Načelo vzajemnosti je bilo upoštevano že na začetku sodelovanja, saj je RI INZ sodelujoči instituciji DDR posredovala platformo oziroma servis za objavo projektnih rezultatov, društvo pa eksplicitne raziskovalne podatke, ki so rezultat projekta TRACES. Vzajemno s tem se je uresničilo tudi načelo odprtosti, saj so bili rezultati projekta tako prosto dostopni javnosti v okviru portala SIstory. Načelo interoperabilnosti se je odražalo v prilagoditvi in razvoju aplikacijskega profila SIstory, saj je z mapiranjem elementov aplikacijskega profila v DCTERM – pozneje pa tudi v LIDO metapodatkovnem standardu v okviru digitalne izdaje – olajšalo pristop k izmenjavi podatkov. S podrobnim opisom digitalnih objektov po metapodatkovnem standardu LIDO, ki eksplicitno navaja provenienco, hrambo in proces ustvarjanja analognega objekta, smo zadostili načelu zanesljivosti, rezultati raziskave pa so bili objavljeni tudi kot znanstveni prispevek v okviru konference JTDH v letu 2018,⁹² s katerim smo zagotovili ustrezno navajanje raziskave (načelo citiranosti). S tem smo dokazali, da lahko raziskovalci v sodelovanju z različnimi institucijami tudi sami prispevajo k ustvarjanju primerov dobrih praks, sodelovanj in spoštovanj načel prostega dostopa in (ponovne) uporabe, ter zagotovili posmrtno življenje posmrtnih mask.