Jožef Kalasanc baron Erberg (1771–1843), bogat zbiratelj in mecen, ki je imel povezave s samim dunajskim cesarskim dvorom, je zadnja leta svojega življenja preživel v prostovoljni osami v svojem dvorcu v Dolu pri Ljubljani. Vseeno je hotel biti obveščen o dogajanju, zato je kot informatorja najel stotnika avstrijske vojske po imenu Franc Franz (1779–1840), ki je upokojenska leta preživljal v najetem stanovanju na Novem trgu (danes št. 5) v Ljubljani. Franz je tako Erbergu med letoma 1833 (zgolj eno pismo datira v 1832) in 1840 skorajda vsakodnevno pošiljal pisma in na ta način ustvaril nekakšno kroniko bidermajerske Ljubljane.

Vsebinsko gledano je v Franzevih pismih Erbergu največ lokalnih novic o Ljubljani in njenih prebivalcih, pretežno o ljubljanski visoki družbi (plemstvo in visoko meščanstvo), ki jo je Erberg poznal osebno, pa tudi sam Franz se je gibal v njej in je lahko poročal iz prve roke. Tako iz pisem veliko izvemo o potovanjih pripadnikov ljubljanske elite, njihovih boleznih, porokah, rojstvih in smrtih. Prav tako Franz poroča o postankih eminentnih gostov v Ljubljani, kot so bili člani nadvojvodske (Habsburške) ali španske kraljeve hiše, Ljubljano je večkrat obiskal tudi saški kralj. Nižji sloji so omenjeni redkeje, ponavadi v povezavi s kakšnimi nesrečami, zločini ali nasilnimi smrtmi.

Drugo področje, ki mu je Franz namenjal veliko pozornosti, so bile bolezni. Pri tem je pogosto opisoval precej intimne stvari, ki bi se nam danes zdele preveč osebne. Posebno se je Franz glede zdravstvenih razmer razpisal leta 1836, ko je v Ljubljani (in na celotnem Kranjskem) razsajala kolera. V obdobju najhujšega izbruha v poletnih mesecih je vsakemu pismu dodal tudi statistiko o zbolelih, umrlih in ozdravelih v Ljubljani.

Zelo pogosta in podrobna so Franzeva poročila s kazinskih prireditev, zlasti tombole, ki so jo v zimskem času igrali enkrat na teden. Ljubljanska elita se je sprva zbirala v Lepušičevi hiši v Gosposki ulici, leta 1836 pa so v ta namen začeli graditi poslopje današnje Kazine na Kongresnem trgu (Franz poroča tudi o gradnji in nesrečah, ki so se ob tem dogajale). Franz se pri poročanju o tomboli ni zadovoljil le z osnovnim opisom družabnega dogodka, pač pa je vedno navedel seznam srečnih dobitnikov in njihovih dobitkov do predmeta natančno.

Zelo podrobno je opisoval gledališke predstave. Tik pred začetkom sezone je Erbergu poslal seznam članov aktualnega ansambla, pozneje pa je pogosto opisoval in komentiral posamezne predstave. Vsak teden je Erbergu sproti pošiljal tudi program predstav, ki pa se je zaradi različnih razlogov (bolezni, muhavosti vodilnih umetnikov) pogosto spreminjal. Poleg gledaliških predstav so Ljubljančane zabavale tudi vojaška godba in druge glasbene prireditve v Tivoliju ali parku Zvezda.

Vsake toliko časa se v pismih znajdejo obširnejša poročila z Dunaja. Iz njih je razvidno, da je Franz tovrstne novice črpal iz časopisja, na Dunaju pa je imel tudi svojega informatorja, ki mu je poročal o dogajanju, on pa je to posredoval naprej Erbergu. Poročila se sicer dotikajo tudi drugih delov monarhije, nemalokrat so opisani aktualni dogodki tudi iz drugih evropskih držav Če torej vsebino Franzevih pisem povzamemo s časopisnimi rubrikami, lahko rečemo, da je v njih veliko kulture, družabnega življenja, rumenega tiska in črne kronike precej manj pa je politike, sociale in gospodarstva.