Seznam slik

Meni

Seznam slik

Univerza v Ljubljani je našla dom v poslopju nekdanjega deželnega dvorca, ki je bilo zgrajeno leta 1902. V njem je 20 let delovala tudi Filozofska fakulteta, nato pa v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice. Avtor: Mihael Grmek. Vir: Wikipedia.
Leta 1961 se je Filozofska fakulteta preselila v novo stavbo na Aškerčevi cesti, kjer deluje še danes. V osemdesetih letih je bila nadzidana s 5. nadstropjem, v devetdesetih letih pa je bila povezana še s priključkom obnovljenih drvarnic in garaž.
V arhivu Filozofske fakultete je zabeleženih vseh 2023 uspešno opravljenih doktoratov. Med mapami pa je mogoče najti tudi tiste, ki jim najvišjega akademskega naziva ni uspelo pridobiti. Da nekaterim ni uspelo zaključiti disertacije, med drugim priča tudi negativna ocena Franceta Vebra iz leta 1923.
Vsak kandidat za doktorja znanosti, ki je uspešno opravil zagovor, se mora za polni prevzem naslova udeležiti slovesnosti, na kateri ga rektor ali prorektor promovira v naziv. Ob tem se novoimenovani doktor podpiše tudi v protokol doktorjev Univerze v Ljubljani. Na slikah protokol iz leta 1920, kjer je kot prva vpisana Ana Mayer, in zadnji iz leta 2019.
JOSIP PLEMELJ, prvi rektor Univerze v Ljubljani (1919/1920)
RAJKO NAHTIGAL, prvi dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (1919/1920)
IGOR PAPIČ, rektor Univerze v Ljubljani (2017–2021)
ROMAN KUHAR, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (2017–2021)
Ana Mayer Kansky s svojimi otroki Evgenom, Aleksejem in Nušo pred družinsko hišo, v kateri sta bila tudi laboratorij in trgovina za kemijske proizvode. Vir: Arhiv Ženje Kansky Rožman.
Izseki iz doktorske disertacije Ane Mayer. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, doktorska mapa Ane Mayer.
Klement Jug kot asistent filozofskega seminarja. Vir: Evgen Lovšin. V Triglavu in njegovi soseščini. Ljubljana: Slovensko planinsko društvo, 1944.
Razglednica. Vir: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica, Zapuščina Henrika Tume.
Jug se je leto po zaključku doktorata leta 1924 ponesrečil pri samostojnem vzponu na severni steni Triglava. Leta 1930 sta isto steno preplezala Milan Gostiša in Pavla Jesih ter našla mesto, kjer se je odkrušil kamen in povzročil smrtni padec. Mesto je na razglednici označeno z X. Vir: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica, Zapuščina Henrika Tume.
Jugova disertacija je do 50. letih iz doktorske mape izginila in velja za izgubljeno. Ostali sta le naslovna stran in izjava o avtorstvu. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, doktorska mapa Klementa Juga.
Ocena Franceta Vebra o doktorski disertacije Alme Sodnik. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, doktorska mapa Alme Sodnik.
Vir: Družinski arhiv Nane Žargi.
Del opusa Alme Sodnik se je posvečal vprašanjem žensk. Leta 1924 je napisala brošuro Smernice za vzgojo deklet, v kateri se je zavzemala predvsem za poklicno enakopravnost.
Knjiga Zgodovinski razvoj estetskih problemov se osredotoča na zgodovino filozofske misli. Knjiga, ki je deloma nastala na Dunaju, je omogočila Almi Sodnik habilitacijo na univerzi.
Nana Žargi, pranečakinja s portretom Alme Sodnik, ki jo je naslikala njena sestra in Nanina prababica, Anica Zupanec Sodnik.
Fran Zwitter kot dijak pred odhodom na Dunaj. Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Fran Zwitter z ženo Majdo in šestimi od osmih vnukov. Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Naslovnica rokopisa disertacije Frana Zwittra. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, doktorska mapa Frana Zwittra.
Ocena tedanjega dekana Jakoba Kelemine o doktorski disertaciji Ceneta Logarja. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, doktorska mapa Ceneta Logarja.
Cene Logar v partizanih. Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Cene Logar med vojno. Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Avtor: Miško Kranjec. Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Rigoroz je potekal po izbruhu druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju, 15. maja 1941, pred komisijo: Anton Melik, Fran Ramovš, Rajko Nahtigal in France Kidrič. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, doktorska mapa Valentina Logarja.
Izseki iz rokopisa doktorske disertacije. Natisnjeno je bilo le poglavje Akanje in nepoudarjeni vokalizem. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, doktorska mapa Valentina Logarja.
Odločba o opravljenem zagovoru pred komisijo Franceta Steleta, Milka Kosa in Staneta Mikuža. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, doktorska mapa Naceta Šumija.
Avtor: Marjan Ciglič Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Dispozicija doktorske disertacije. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, doktorska mapa Naceta Šumija.
Skoraj bolj kot profesura je poznana Pirjevčeva vloga v NOB, kjer je deloval kot politični komisar pod imenom Ahac. Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Dušan Pirjevec med doktorskim študijem. Vir: Družinski arhiv, Alenka Pirjevec.
Pirjevčev življenjepis ob vpisu na doktorski študij. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, doktorska mapa Dušana Pirjevca.
Fotografija s podelitve doktorske listine Jusufu Osmaniju, ki sedi kot tretji z desne. Istočasno so prejeli naziv doktorja znanosti Boris Kožuh s pedagogike, Jože Muhović s filozofije, Radmila Petrović z muzikologije, Tomislav Šola z muzeologije, Mihajlo Božović s prava, Leopoldina Bregar z ekonomije, Jure Banovec z gradbeništva, Jadran Lenarčič z robotike in Andrej Pehani z elektrotehnike. Vir: Osebni arhiv Jusuf Osmani.
Jusuf Osmani na Filozofski fakulteti Univerze v Prištini.
Na podlagi disertacije je Jusuf Osmani izdal tri knjige o kolonizaciji na Kosovu.
Nataša Golob pred Robovim vodnjakom v Narodni galeriji.
Odločba o uspešno opravljenem doktoratu na primerjalni književnosti, s pomenljivim pripisom člana/ov komisije za zagovor, da je bil zagovor opravljen z največjo odliko – Summa cum laude. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, Doktorska mapa Nataše Golob.
Povzetek ocene druge doktorske disertacije Nataše Golob, kot jo je prebral mentor Boris A. Novak na promociji. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, Doktorska mapa Nataše Golob.
Doktorska listina Nataše Golob iz umetnostne zgodovine. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, doktorska mapa Nataše Golob.
Renata Salecl v pisarni na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Izsek iz skupne ocene komisije v sestavi Draga Rotarja, Rudija Rizmana in Marka Kerševana. Vir: Arhiv Filozofske fakultete, Doktorska mapa Renate Salecl.
Knjiga The Spoils of Freedom: Psychoanalysis and Feminism after the Fall of Socialism je nastala na podlagi disertacije, ki jo je Renata Salecl obranila leta 1992. Izdaja knjige jo je nemudoma izstrelila med najvidnejše in najbolj odmevne slovenske znanstvenice v mednarodnem okolju.
Avtor: Uroš Abram. Vir: Mladina.
Naslovnica disertacije Slavoja Žižka.
Naslovnica knjige Slavoja Žižka The most Sublime Hysteric je nastala na podlagi disertacije, ki jo je zagovarjal v Parizu.
Mladen Dolar v kabinetu na Filozofski fakulteti, ki si ga deli še z desetimi drugimi raziskovalci.
Zapisnik rigoroza Mladena Dolarja, ki ga je opravil z največjo odliko pred komisijo v sestavi Božidarja Debenjaka, Valentina Kalana in Slavoja Žižka.
ALENKA ZUPANČIČ ŽERDIN
Sklepni del skupne ocene doktorske disertacije Alenke Zupančič, ki jo je zapisala komisija v sestavi Slavoja Žižka, Božidarja Debenjaka in Mladena Dolarja.
Barbara in Matija Bulatović, vnukinja in vnuk Anke Mayer Kansky.