Mednarodno priznana in uveljavljena sociologinja in filozofinja je znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, redna profesorica na Univerzi v Londonu in redna gostujoča predavateljica na drugih tujih univerzah. Je tudi vodja in članica več raziskovalnih skupin tako doma kot v tujini. Njeno raziskovalno delo je naravnano izrazito interdisciplinarno, saj medsebojno prepleta kulturologijo in kriminalogijo ter psihoanalizo in filozofijo. V zadnjem obdobju je predmet njenega raziskovanja veza med pravom, nevroznanostjo in genetiko.
Doktorat je bil ena ključnih prelomnic v mojem življenju. Bil je trenutek svobode. Ves čas sem vedela, da bom brez doktorata morala delati v skupinah, kjer si bodo drugi izmislili teme. Ko sem naredila doktorat, pa sem jaz postala tista, ki prijavi raziskavo in si lahko sama izmislim raziskovalni problem. Doktorat sem v predelani obliki tudi objavila v angleški knjigi, kar mi je še odprlo nova obzorja.
Osrednje zanimanje Renate Salecl je v novejšijh delih vprašanje subjektivacije v luči ideologije tehnološkega napredka, kar je ubesedila v knjižnih uspešnicah, kot sta “Izbira” in “O tesnobi”. V teh delih svoje zgodnje zanimanje za teoretsko psihoanalizo Lacanovske smeri poveže z analizo novih oblik ideologije in nadzora, ki jih prinaša genetika, nevroznanost in druge “trde” znanosti, v novešjem času podatkovne znanosti. Na svojsten način skozi prizmo Lacanovske psihoanalize opazuje spremembe in interakcijo, ki nastaja v družbi in v posamezniku na eni strani in sodobnim tehnološkim napredkom na drugi strani: kako posameznik postane subjekt, kako se sooča s tesnobo in (ne)vednostjo, v razmerah hitrega tehnološkega napredka.
Renata Salecl je doktorirala s temo ideologija in nadzorovanje. Iz njene disertacije sta kasneje nastali dve knjigi: slovenska, z naslovom Zakaj ubogamo oblast in angleška z naslovom The Spoils of Freedom. Osredotočila se je na problem ideološkega nadzora in discipliniranja ljudi ter na vprašanje njihovega takšnega ali drugačnega odzivanja (pasivnosti itd.). Izhajala je predvsem iz Foulcaulta, Althusserja in problematike subjektivnosti, kot jo analizira Lacanovska psihoanaliza. Ta tema je dolgoročno vplivala na njeno raziskovalno pot. K njej se je vedno znova vračala skozi nove in aktualne vidike.