Zaradi sodelovanja z OF je bil med vojno zaprt, prav tako pa tudi leta 1948 zaradi informbiroja. Svojo raziskovalno kariero je leta 1947 začel najprej na Inštitutu za slovenski jezik SAZU, od leta 1958 pa je svoje znanje podajal študentom Filozofske fakultete kot predavatelj za dialektologijo in zgodovinsko slovnico slovenskega jezika. Njegovo raziskovalno delo je pomemben prispevek v slovenski dialektologiji in jezikovni zgodovini, saj je zaslužen za zapis več kot 200 različnih govorov slovenskega jezika.

Moj oče, Tine Logar, eden največjih jezikoslovcev v Sloveniji, je imel srečo, da je strokovno rasel ob dr. Franu Ramovšu, ki ga je usmeril v raziskovanje slovenskega narečnega prostora. Tako je verjetno kot edini človek doslej zapisal več kot dvesto slovenskih govorov, prekrižaril Slovenijo po dolgem in počez: peš, s kolesom ali motorjem, in ustvaril mrežo za raziskovanje narečij, ki poteka še danes. V življenju je izkusil zelo, zelo težke trenutke. Bil je pripadnik odporniškega gibanja od prvih začetkov, od aprila 1941, zapornik v italijanskih taboriščih, kamor je prišel zaradi izdaje, in nedolžna žrtev informbiroja. Brez sodbe je mesece preživel na Golem otoku. Ne on in ne mama, dr. Boža Sernec Logar, ki je bila med prvimi petimi zdravniki, ki so se pridružili Osvobodilni fronti, pa vse do osamosvojitve nista doživela priznanja za svojo vlogo v organizaciji odpora. Očetu je mama ves čas stala ob strani in s tem preprečila, da ga mučenje na Golem otoku ni dokončno zlomilo. Veselje je našel v delu s študenti, druženju s kolegi na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU in svoji družini.