Potem ko se je med vojno kot član KPS pridružil partizanom, je po vojni nadaljeval svoje že pred vojno začeto delo publicista in urednika. Po opravljenem doktoratu je postal profesor za svetovno književnost na Oddelku za primerjalno književnost. Deloval je tudi kot urednik pomembnih revij in publicist. Raziskovalno se je že pred doktoratom posvetil slovenski moderni in Cankarju, kasneje pa se je usmeril zlasti v vprašanje romana in s tem povezane moderne literarne tokove. S svojim pedagoškim in raziskovalnim delom je pomembno oblikoval slovensko literarno vedo.

Enkrat je rekel, da ga je resnica poklicala v partizane. Bil je nekaj posebnega, močna osebnost, radikalen, principialen. Kot profesor je navduševal, študentje se ga spominjajo v superlativih. Bil pa je tudi naporen oče in sem se morala upreti. Uspelo mi je, da sem se uprla tako eminentnemu, močnemu in karizmatičnemu človeku, kot je bil on. In imela sem ga zelo rada.

Oba sva bila partizana: Ahac in jaz. Po vojni je imel Ahac težave zaradi določenih obrazcev govorjenja in vedenja, s katerimi se najvišji oblastniki niso strinjali. Nekaj časa je sedel. S tem se začne nova podoba Ahaca. Razlika je v globini in ostrini misli. Povedal je direktno vse, vedno bolj je prodiral v iskanje smisla življenja. Ahac je bil izreden in svojevrsten človek, njegova nova podoba kot akademika je podoba kulturnika, kakršnega bi želeli imeti tudi v današnjem času, pa ga žal nimamo.

Dušan Pirjevec, s partizanskim imenom Ahac, je s svojim delom veliko povedal tudi o današnjem času. Gre za to, kako je skozi lastno doživljanje in tudi trpljenje prišel do razločitve revolucije od narodnoosvobodilnega boja.

Večkrat sem se vprašal, zakaj sva bila z Dušanom Pirjevcem kljub generacijski razliki prijatelja. Izvor je bila njegova človečnost. Doživljal je najgloblje dno človeka in vrhove človeške plemenitosti.

Dušan Pirjevec – Ahac je bil karizmatičen. Ne samo, da je znal pritegniti poslušalce, z načinom razmišljanja je pogosto dosegel stopnjo oboževanja.

Mene in moje študentske kolege je Dušan Pirjevec – Ahac napotil v razmislek, kaj je uporništvo. Opozarjal nas je, da je uporništvo vrednota, ki mora slediti najvišjim etičnim merilom, in da je treba razloge zanj znati utemeljiti.