JOSIP PLEMELJ, prvi rektor Univerze v Ljubljani (1919/1920)
Leta 1898 je doktoriral iz matematike na Dunaju. Kot redni profesor za matematiko je najprej predaval na univerzi v Černovicah (Ukrajina), od 1918 do 1957 pa na ljubljanski Filozofski (kasneje Naravoslovni) fakulteti. Raziskovalno se je posvečal diferencialnim in integralskim enačbam ter funkcijski teoriji. Rezultati raziskovanj, med njimi tudi Plemljeva formula, so ga uvrstili med prve sodobne slovenske matematike.
Že prvi rektor Univerze v Ljubljani, matematik dr. Josip Plemelj, je bil močno predan tudi raziskavam. Raziskovalna dejavnost je tako od samega začetka vpeta v delovanje naše univerze. Danes je doktorski študij osnovni predpogoj za resno znanstvenoraziskovalno delo in ustvarjanje družbe znanja.
JOSIP PLEMELJ, prvi rektor Univerze v Ljubljani (1919/1920)
RAJKO NAHTIGAL, prvi dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (1919/1920)
Leta 1901 je na Dunaju doktoriral iz slovanske filologije. Aktivno je sodeloval pri ustanovitvi Univerze v Ljubljani, kjer je nato na Filozofski fakulteti predaval slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov. To področje je bilo tudi jedro njegovega raziskovalnega dela. Že leta 1938 je postal redni član SAZU in tudi njen prvi predsednik.
RAJKO NAHTIGAL, prvi dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (1919/1920)
IGOR PAPIČ, rektor Univerze v Ljubljani (2017–2021)
Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je doktoriral leta 1998. Na isti fakulteti je zaposlen kot redni profesor in predstojnik Laboratorija za električna omrežja in naprave. Njegovo raziskovalno področje so elektroenergetski sistemi in pametna omrežja.
IGOR PAPIČ, rektor Univerze v Ljubljani (2017–2021)
ROMAN KUHAR, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (2017–2021)
Leta 2005 je doktoriral na Fakultet za družbene vede v Ljubljani. Je redni profesor na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete. Njegovo pedagoško in raziskovalno delo je usmerjeno v sociologijo spola in vsakdanjega življenja, popularne kulture ter gejevske in lezbične študije.
ROMAN KUHAR, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (2017–2021)
Za družbo, v kateri živimo, je pot v prihodnost tista, ki temelji na znanju. S tem znanjem bomo reševali najbolj zapletena vprašanja bodočih družb. Na področju humanistike in družboslovja je to tudi pot k poglobljenemu kritičnemu mišljenju, ki edino lahko preprečuje totalitarizme današnjega sveta.
Za posameznika ali posameznico je doktorski študij zavita pot s številnimi ovirami, ki prevprašujejo smisel našega početja, zaupanje v znanost in vero v sebe. Vsak doktorat je zato (tudi) zmaga nad samim seboj.