Luka Požar in Tereza Prešeren

1Svet je v svoji celovitosti inkubator vsega živega in neživega. Njuna koeksistenca ima številne obraze – včasih pozitivne, včasih negativne, najpogosteje oboje hkrati. Živo bitje, ki je imelo skozi zgodovino daleč največji vpliv na procese koeksistence med tema dvema sferama, je človek. Njegov vpliv na živo in neživo naravo je tesno povezan s procesom širjenja agrarne proizvodnje (tj. prilagajanja narave na nove oblike gospodarjenja, preživetja), ki se je začela pred 10.000 leti. Hkrati je bila neolitska revolucija povezana s sedentarnim načinom življenja, povečevanjem varnosti in možnosti preživetja ter oblikovanjem novih, večjih in bolj strnjenih oblik poseljevanja pokrajine. Ker je človek tako kot večina drugih živalskih vrst socialno bitje, so ti naselbinski zametki začeli navezovati stike. Ti stiki, ki so bili lahko trgovske, politične, verske, vojaške, izobraževalne in še marsikatere druge narave, so spodbujali vse večje posege človeka v naravo. Pri tem govorimo o izredno širokem spektru pojavov: gradnji urbanih naselbin, nastanku prometne infrastrukture in komunalnih storitev, pridobivanju novih bivalnih in/ali gospodarskih površin ter surovin, posegih zaradi (vojaško) strateške vrednosti itd.

2Vpliv teh posegov je enako barvit, kot so posegi sami. Pridobivanje agrarnih in bivalnih površin na Nizozemskem v srednjem veku, tj. zavzemanje morskih površin in spreminjanje njihove namembnosti ter ekosistema, je imelo za človeka velik pozitiven vpliv. Hkrati pa so ti posegi spreminjali pokrajino ter tako tudi uničevali vodne in priobalne ekosisteme na tem območju (ne samo s posegom samim, ampak tudi z demografskimi, gospodarskimi in versko-intelektualnimi dejavnostmi, ki so se razvijale na tem območju v naslednjih stoletjih). V številnih primerih je narava udarila nazaj in porušila postavljeni jez; morje je ponovno zajelo svoj prvotni teritorij. Odnos med naravo in človekom je dvosmeren proces: človek spreminja naravo in narava spreminja človeka. Posledice tega so lahko vidne takoj, šele čez čas ali pa sploh nikoli.

3Gledano z vidika obsega, oblik in posledic ustvarjanja materialnih dobrin je ključni mejnik predstavljala industrijska revolucija 19. stoletja. To, lahko bi ga imenovali celo revolucionarno, dolgo 19. stoletje je spremenilo skoraj vse vidike družbenega delovanja: od političnega sistema, kulture do gospodarske aktivnosti in človeških posegov v naravo. Posegi so postajali eksponentno obsežnejši, z njimi pa tudi njihovi vplivi. V tem in naslednjem stoletju je svet popolnoma spremenil svojo podobo. Posledica ekstenzivnega poseganja človeka v naravo pa je bilo spreminjanje, uničevanje okolja, v katerem živi in deluje. Te spremembe so obratno zahtevale nazaj odziv človeka na novo okolje. Denimo: razvoj industrijskih obratov v 19. in 20. stoletju je sicer uspešno meščansko-turistično mesto Celje, znano tudi kot »biser na Savinji«, spremenil v umazano, smrdljivo in za življenje neprijetno okolje brez turistične dejavnosti. Narava je silila ljudi, da se odzovejo. Tako je tekom naslednjih desetletij pod vplivom pritiska lokalnega prebivalstva, aktivnosti lokalnih politikov, države in drugih prišlo do očiščenja reke industrijskih odplak. Domačini so tako dobili nazaj vsaj del tega, kar so izgubili.

4Primer Celja ponazarja to, kar se je kasneje v drugi polovici 20. stoletja prelevilo v okoljevarstveno gibanje, tj. v širitev zavedanja družbe o vplivu in posledicah njegovega delovanja na okolje. Desetletja izredno aktivnega javnega udejstvovanja prebivalstva, raznih raziskovalcev in vseh predstavnikov tega gibanja so vodila v širjenje nove družbene zavesti. Prepoznavanje procesa sovplivanja narave in človeka se je dalje manifestiralo v zakonodaji, uredbah, politični retoriki in navsezadnje tudi v našem vsakdanjem življenju (npr. z ločevanjem odpadkov …).

5Ker je svet razdeljen, ločen na različne bolj ali manj povezane politične in gospodarske sisteme, ti procesi niso potekali istočasno ali na enak način. Čeprav vsi živimo na istem planetu, je naš vpliv nanj lahko popolnoma različen. Določen del sveta ima bistveno večji vpliv na drugi del sveta. Ta vpliv pa zaobjema vse od širjenja žveplovega dioksida in deforestacije do širjenja novih znanstveno-tehnoloških in zakonodajnih rešitev. Narava oziroma njeni (eko)sistemi prehajajo državne/politične meje. Primer tega lahko vidimo v vnašanju kemičnih snovi v naše okolje, ki se z vodo širijo naprej, ali pa v jedrski nesreči v Černobilu, ki je zaznamovala številne države. Negativne vplive človekovega delovanja lahko posledično spreminja le usklajeno odzivanje politično bolj ali manj ločenih teritorijev.

6Dejstvo je, da vsak človek na tem planetu potrebuje prostor za svoje bivanje in delovanje, s tem pa vpliva na okolje. Med živimi organizmi in neživim okoljem namreč obstajajo določeni odnosi. Gre za odnose med okoljem, naravnimi in družbenimi procesi oziroma odnose med človekom in naravo. Odnosi privedejo do okoljskih sprememb, ki so rezultat interakcije med biosfero in družbenimi procesi. Človek in okolje sta torej bila, sta in bosta v nenehni interakciji – naravno okolje vpliva na človeka in človek vpliva na naravno okolje. Žal pa se v zadnjem času povečuje predvsem slednje. Človekova gospodarska in socialna dejavnost je namreč z industrijsko in znanstveno-tehnično revolucijo postala temeljno gonilo preoblikovanja naravnega okolja. Vpliv človeka na okolje je postal tako velik, da lahko govorimo o novi geološki dobi, imenovani antropocen – dobi, v kateri človek postane glavni dejavnik spreminjana okolja; dobi, v kateri delovanje človeka Zemljo spreminja odločneje kot vsi naravni procesi skupaj. In zato smo danes tukaj, kjer smo.

7Človekovo gospodarsko in socialno delovanje je temeljni vzrok in gonilo preoblikovanja naravnega okolja. Človek vpliva na okolje in v njem povzroča določene obremenitve, ki se z naraščanjem števila svetovnega prebivalstva, rastjo potrošnje, urbanizacijo, industrializacijo, povečanjem potreb po energiji in povečanjem rabe neobnovljivih virov energije, prekomerno rabo naravnih virov ter povečanjem emisij le še stopnjujejo. Mnoge obremenitve okolja so privedle do okoljskih problemov različnih obsegov. S tem se je porušilo dinamično ravnovesje v ekosistemih, v okolju so se pojavile antropogene spremembe, pokrajina je postala degradirana in razvrednotena, okolje onesnaženo in – kar je v končni fazi ključno za nas, najverjetneje pa še bolj za naše potomce – kakovost življenja je vse slabša.

8Neposrednih nevarnosti obremenitev okolja, kot sta onesnaževanje in odlaganje odpadkov v naravo, se zavedamo praktično vsi, vendar pa se moramo spomniti tudi na dejstvo, da imajo človekova ravnanja tudi posreden vpliv na obremenitve okolja. Moderna potrošnja je namreč neločljivo povezana z industrijsko proizvodnjo, ki porablja ogromne količine energije in vode, spušča v zrak za živa bitja nevarne emisije ter onesnažuje mnoge vire pitne vode na eni strani. Na drugi strani pa je moderen življenjski stil skoraj popolnoma odvisen od prometa, ki s prevažanjem surovin, izdelkov, pridelkov ali ljudi ter zahtevo po gradnji primerne infrastrukture ravno tako močno obremenjuje okolje. Pri tem sodelujemo vsi – nekateri bolj, drugi manj. Zavedanje in v končni fazi tudi javno politično priznavanje lokalnih, državnih in svetovnih okoljskih problemov, kot so onesnaževanje voda, zraka, prsti s kemikalijami, tanjšanje ozonskega plašča, povečan učinek tople grede in še mnogi drugi, sta privedla do tega, da je postalo okolje skoraj vsakdanja, če ne že stalna tema javnega diskurza ali vsebin množičnih medijev. V želji po trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju so se na gonilne sile onesnaževanja okolja, pritiske in obremenitve vsuli številni odgovori, odzivi in ukrepi tako s strani laične javnosti kot s strani strokovnjakov s tega področja. Treba se je zavedati, da je nujno najti ravnovesje med materialnim blagostanjem, socialno varnostjo ter zdravim okoljem. Za vzpostavitev tega ravnovesja pa je ključno, da pride do povezanega delovanja in razvoja gospodarstva, družbe in okolja.

9Kako dolgo bo človek s svojim napredkom rušil naravna ravnovesja? Vztrajnost, domiselnost in znanje, ki so nam ta napredek omogočili, nam lahko pomagajo poskrbeti, da zmanjšamo pritiske in obremenitve okolja. Zavedanje človekovega prevladujočega vpliva na naravo in procese v njej je namreč ključno za začetek sprememb, ki bodo v prihodnosti te vplive skušale omejiti in zmanjšati ter tako prispevati vsaj k počasnejšemu obremenjevanju našega planeta.

10Prispevki v zborniku odpirajo okno v svet okoljske zgodovine – vede, ki proučuje interakcijo med človekom in okoljem v preteklosti; vede, ki se je začela razvijati v okviru vse večjega zavedanja globalnih okoljskih problemov. Prispevki obravnavajo izbrane tematike in primere iz druge polovice 20. stoletja z različnih območij, razvrščeni pa so po sistemu od domačega k tujemu. Poleg časovnega okvira pričujoče prispevke druži tudi politično-ideološki okvir, saj so se vsi obravnavani primeri in teme zgodili in odvili v socialističnem okviru – slovenskem, sovjetskem in kitajskem.

11Prvi dve obravnavani tematiki se nanašata na lokalno oziroma regionalno raven Slovenije. Prvi prispevek obravnava industrijsko onesnaževanje Ilirskobistriške kotline po drugi svetovni vojni. Zanjo je namreč v tem času značilna industrializacija, ki je povzročila velik gospodarski napredek Ilirske Bistrice, bila pa je tudi vzrok za močne obremenitve okolja. Glavna vira industrijskega onesnaževanja sta bila lesnoindustrijsko podjetje Lesonit ter kemičnoindustrijsko podjetje Tovarna organskih kislin – Tok Ilirska Bistrica, ki sta okolje močno bremenila predvsem z onesnaževanjem reke Reke, v katero so se stekale odpadne snovi iz tovarn ter izcejale snovi z odlagališča kemičnih odpadkov. Stara okoljska bremena so prisotna še v sodobnem času. Kljub določenim primerom dobre prakse je med prebivalci še vedno prisotno nezadovoljstvo s stanjem okolja, predvsem v zvezi z onesnaženostjo reke Reke, degradiranimi površinami nekdanjih tovarn in nekdanjega odlagališča ter hrupom in emisijami iz tovarne Lesonit, zato si aktivno prizadevajo, da bi se te problematike rešile.

12Drugi prispevek, nanašajoč se na regionalno raven, obravnava vpliv velenjskega premogovnika na lokalno okolje in onesnaževanje vode, izpostavi pa tudi postopke sanacije, ki so bili izvedeni kot odziv na degradirano okolje. Z odkritjem premoga in odprtjem Premogovnika Velenje se je pokrajina v Šaleški dolini postopoma začela spreminjati. Te spremembe so postajale vse bolj očitne po drugi svetovni vojni, ko se je povečal obseg izkopavanja premoga, posledici česar sta bili ugrezanje tal in nastanek šaleških jezer. Do danes so se ohranila le tri: Škalsko, Velenjsko in Družmirsko jezero. Ta so postala sčasoma zaradi delovanja premogovnika in termoelektrarne v Šoštanju močno onesnažena. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v luči širitve nove okoljske (družbene) zavesti sprožilo sanacijo Šaleške doline in njenih vodnih teles. Z uspešno izpeljanim sanacijskim programom se je kakovost jezerske vode vidno izboljšala, zaradi česar so vsa tri jezera z okolico na začetku 21. stoletja ponovno zaživela.

13Z lokalne oziroma regionalne se selimo na državno raven Slovenije. Tretji prispevek se dotika razvoja okoljske zavesti v Sloveniji. Ta je v današnjem času postala del splošne družbene zavesti. Posameznikov odnos do okolja je pogosto povezan z odnosom, ki ga ima do njega sama družba. Začetek zavesti o skrbi in varovanju okolja v Sloveniji predstavlja izdaja prvega slovenskega naravoslovnega programa, ki ga je leta 1919 pripravilo Muzejsko društvo Slovenije. Valovi okoljevarstvenih spoznanj in raziskav iz tujine in dejansko poslabšanje stanja okolja so v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sprožili resnejše težnje po usklajenem delovanju varstva okolja. Večjim spremembam na zakonodajnem področju smo bili priča šele po osamosvojitvi – leta 1993 smo dobili Zakon o varstvu narave. V zadnjem desetletju 20. stoletja je stopil v ospredje koncept trajnosti oziroma iskanje okoljsko trajnostnih rešitev. Prispevek predstavi primer občine Kamnik in na kakšne načine so tamkajšnji lokalni predstavniki zasledovali idejo trajnostnega turizma.

14Četrti prispevek odpira vprašanje okoljskega vpliva razvoja industrijske proizvodnje agrarnih spojin, kot so umetna gnojila in pesticidi, v moderni dobi na Slovenskem. Snovi, ki pripomorejo bodisi k povečanju poljedelske proizvodnje bodisi k zaščiti poljedelskih rastlin, so poznali in uporabljali v različnih družbah skozi celotno zgodovino. V 19. in 20. stoletju se je v okviru tehnično-znanstvene, demografske in mentalne revolucije njihov pomen le še okrepil. Te premike so spremljale tako spremembe na področju proizvodnje kot tudi porabe teh spojin. Obe dejavnosti (tj. proizvodnja in poraba) sta imeli velike posledice na okolje in ljudi. Prispevek najprej na kratko predstavi razvoj kemijske industrije tovrstnih snovi na Slovenskem in kako se je širila njihova raba med prebivalstvom. V nadaljevanju prispevka je izpostavljeno dvoje: na eni strani obseg in kapaciteta proizvodnje med letoma 1975 in 1985, na drugi pa primer ekološke katastrofe na Dravskem polju, ki se je odvila v osemdesetih letih.

15Zbornik zaključujemo z dvema prispevkoma, ki se nanašata na dogodke in procese v izbranih državah socialističnega bloka, ki so na takšen ali drugačen način bistveno vplivali na lokalno in/ali globalno okolje. Peti prispevek govori o jedrski nesreči v Černobilu in odmevu le-te v slovenskem prostoru. Gre za dogodek, ki je aprila 1986 spremenil potek zgodovine. Ljudi je razdelil na dva tabora – na tiste, ki še vedno podpirajo jedrsko energijo, ter na tiste, ki so močno proti njej, saj jih skrbi podobna usoda, kot so jo doživeli prebivalci Pripjata. Sam dogodek je pripeljal do obsežnega mednarodnega sodelovanja, saj pojav ni vplival le na lokalno okolico, ampak na ves svet. Samo dejstvo, da se je zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo ali se po prepričanju mnogih strokovnjakov ne bi moglo zgoditi, je spremenilo javno mnenje o jedrski energiji. V prispevku bo najprej govora o sami nesreči – kako je do nje prišlo in kakšne so bile njene posledice takrat ter kakšne so še danes. V drugem delu pa bo pozornost usmerjena v to, kako je slovenska javnost reagirala na nesrečo, kakšni so bili ukrepi varovanja javnega zdravja državljanov in kako hiter je bil odziv državnih institucij na dogodek. Najboljši pokazatelji tega so časopisi, saj nam bodo povedali, kaj je javnost najbolj zanimalo in najbolj skrbelo.

16Šesti in zadnji prispevek obravnava degradacijo okolja v Ljudski republiki Kitajski v času vladavine Maa Cetunga. V obdobju njegove vladavine je država izkusila skrajno grobo, izjemno obsežno in nadvse nebrzdano degradacijo flore ter favne. Obsežni projekti in reformne kampanje, kot je bil npr. veliki skok naprej, so bili namreč zasnovani primarno s ciljem industrializacije države oziroma pospešitve produkcije, pri čemer se kitajske komunistične oblasti niso pretirano ozirale na okoljsko ceno. Slednja pa je bila zaradi centralnoplanskega gospodarstva, prednosti ideologije in politike pred stroko oziroma znanostjo, utišanja večine kritičnih glasov in nerazvitosti (okoljevarstvene) civilne družbe na žalost visoka. Vse to je pripomoglo k temu, da je v LRK prišlo do obsežnega uničenja gozdov, pogina ogromnega števila živalskih vrst, erozije (rodovitne) prsti, dezertifikacije, pogina živine, katastrofalnega upada kmetijskih pridelkov in posledično do obdobij hude lakote, ki so zahtevala na milijone človeških življenj.

17Zbornik Okolje skozi zgodovino: Izbrane tematike iz okoljske zgodovine druge polovice 20. stoletja je nastal v okviru predmeta Sodobna zgodovina, ki ga na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za humanistične študije, predava prof. dr. Žarko Lazarević. Na predavanjih smo se študenti srečali z okoljsko zgodovino in njenimi značilnostmi ter nato na podlagi lastnih interesov raziskali izbrano tematiko, ki se navezuje nanjo. Ugotovitve raziskav smo predstavili v prispevkih, zbranih in objavljenih v pričujočem zborniku. Avtorji prispevkov upamo, da bodo besedila ponudila bralcu vpogled v zapleten in večplasten proces, ki se odvija med človekom in naravo oziroma okoljem, v katerem biva, ter spodbudo za raziskovanje tematik okoljske zgodovine. Menimo, da je zbornik, ki je pred Vami, lahko koristno branje za vse, ki jih profesionalno oziroma raziskovalno ali pa tudi ljubiteljsko zanimajo tematike okoljske zgodovine.

18Urednika se zahvaljujeva avtorjem za prizadevnost in zavzetost pri pisanju in oblikovanju besedil. Iskreno se zahvaljujeva tudi lektorici, ki je besedila jezikovno pregledala in obdelala, ter oblikovalcu zbornika, ki je poskrbel za njegov ličen izgled. Na koncu bi se rada zahvalila še prof. dr. Žarku Lazareviću, ki nas je tekom predavanj navdušil nad tematikami okoljske zgodovine ter vse avtorje spodbujal pri ustvarjanju člankov, jih tudi strokovno pregledal ter prispeval k njihovi nadgradnji. Kot urednika bi se mu rada še posebej zahvalila za vso pomoč, dragocene komentarje in nasvete glede uredniškega dela, saj brez njegove podpore in prizadevanja tega zbornika ne bi bilo pred nami.

19Urednika Vam ob prebiranju zbornika želiva oblico novih spoznanj in vzbuditev želje po raziskovanju tematik okoljske zgodovine.