Računalnik Iskra Delta Partner

V letu po sloviti združitvi družb Iskra in Delta¹⁶ je šest strokovnjakov nove družbe v manj kot dveh mesecih razvilo prototip namiznega mikroračunalnika, ki so ga poimenovali Partner. Namenjen je bil predvsem uporabi v manjših in novoustanovnih organizacijah, tržili pa so ga tudi kot sistem, ki je primeren za raziskovalne dejavnosti, šole in celo posameznike.

Delta Partner je bil namizni računalnik, zasnovan kot praktičen poslovni ali razvojni sistem, ki se ga je uporabljalo predvsem v računovodstvu, knjigovodstvu in za statistične obdelave. Računalnik Partner je bilo mogoče vključiti v omrežja z večjimi računalniki, kjer je deloval kot terminal in tudi kot samostojen sistem. Po letu 1983 so izdelali več modelov z enakimi osnovnimi lastnostmi in poljubnimi razširitvami za vsak model. Sistem je bil zgrajen na osnovi že takrat nekoliko zastarelega 8-bitnega mikroprocesorja Zilog Z80A s frekvenco 4 MHz, običajno s 128 kB pomnilnika RAM in 8 kB pomnilnika ROM.¹⁷

Računalnik so prodajali v paketu z namensko programsko opremo, ki je na začetku zajemala le štiri uporabniške programe in operacijski sistemi CP/M 3. Štirje uporabniški programi MIPOS so bili namenjeni obdelavi posameznih ali povezanih poslovnih podatkov, ki so omogočali knjigovodstvo prek glavne knjige, vodenje knjige terjatev kupcev in dobaviteljev, pa tudi vodenje skladiščne logistike in fakturiranje. Programska orodja so sčasoma omogočila tudi opravljanje drugih pisarniških opravil, kot je obdelava dokumentov. Kasneje pa so izdali še več orodij, ki so podpirala izvajanje znanstvenih izračunov na področju upravljanja energije, strojništva in gradbeništva, ter orodij za procesno podporo v živilskopredelovalni in farmacevtski industriji. S tem so dopolnili ponudbo programske opreme za interaktivno programiranje, klasičnih prevajalnikov za programske jezike Cobol, Basic, Pascal in C ter makrozbirnik za simbolni strojni jezik. Prve različice sistema so prikazovale le besedilo, novejše pa so bile nadgrajene z grafično kartico z ločljivostjo 1024 × 512 točk, zato je bilo podatke mogoče prikazati v grafični obliki s pomočjo programskih paketov BGRAF, IDRIS in DIAS. Med prvimi tremi modeli je bil WF/G prvi, ki je imel vgrajeno disketno enoto in disk Winchester z 10 Mb, modela 1F/G in 2F/G pa sta imela po eno ali dve disketni enoti. Vsi računalniki Partner so imeli serijska vrata za povezovanje s tiskalnikom in miško, omogočali pa so tudi namestitev dodatnih vrat. Običajno je sistem vključeval tudi tiskalnik TRS835 in možne druge razširitve, npr. omrežna vrata in TV-izhod.¹⁸

Proizvodnja je sprva potekala v Kranju, pozneje pa so jo preselili na Ptuj. Proizvodnjo za zahodne trge so postopoma vzpostavili v novi tovarni družbe Delta v Avstriji, v družbi Novkabel v Novem Sadu pa so izdelovali poseben model računalnika Partner z drugim paketom računalniške programske opreme. V avgustu leta 1983 je bilo na testiranje pripravljenih prvih deset sistemov iz redne proizvodne linije, do konca leta pa so jih v Kranju sestavili že 170. V avstrijsko tovarno St. Jakob so poslali 200 enot, kjer naj bi do konca leta sestavili vsaj 100 Partnerjev za izvoz. Od vseh slovenskih računalnikov je bil to daleč najbolj razširjeni model, saj so skupno proizvedli več tisoč računalnikov Partner, načrtovali pa so proizvodnjo vsaj 10.000 sistemov. Leta 1988 je bilo v registru računalniške opreme¹⁹ zabeleženih približno 450 računalnikov Partner, ki so se še vedno uporabljali v Sloveniji. Danes vemo, da obstaja še 12 tovrstnih naprav, predvidevamo pa, da jih največ dvakrat ali trikrat toliko hranijo zasebni zbiratelji ali pa so kje založene in samo čakajo, da jih nekdo odkrije.

Računalnike Partner so imeli na voljo le v peščici slovenskih šol, med prvimi so jih dobili v Srednji tehniški šoli Kranj. Tam je računalniški predmet v poznih 80. letih prejšnjega stoletja vodil Marko Grobelnik, ki je pozneje postal vodja raziskovalnega oddelka za strojno učenje na Institutu Jožef Stefan.²⁰

Posnemanje računalniškega okolja Partner

Zaradi propada družbe Iskra Delta, razpada Jugoslavije, prehoda v kapitalizem in napredka arhitekture IBM PC je računalnik Partner zastaral in nanj so kmalu praktično povsem pozabili.

Leta 2018 je slovenski študent računalništva z metodo obratnega inženirstva raziskal notranjost računalnika in napisal posnemovalnik (emulator), ki je prvič po 25 letih omogočil ponovni zagon izvirne programske opreme.²¹ Ta študent, Matej Horvat, je danes del ekipe Računalniškega muzeja in kot strokovnjak posebno pozornost namenja računalnikom Partner.

Takrat se je majhna skupnost »Part-Time Nerds«²² lotila izziva, da s tem emulatorjem spiše novo programje za računalnike Partner. Horvatov emulator deluje tudi v spletnem okolju, zato smo ga lahko namestili na spletno stran Računalniškega muzeja, da ga lahko preizkusijo vsi, ki jih to zanima.²³

Programska oprema Partner je prava redkost in zgodovinska zanimivost

Emulator je bil napisan na računalniku Partner, ki so ga skrbno hranili na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Kolikor vemo, sta njihov in naš računalnik edina Partnerja z delujočim trdim diskom, zato sta tudi edina vira izvirne programske opreme, ki se je ohranila vse do danes.

Celoten seznam trenutno ohranjenega programja obsega programske jezike Microsoft, nekaj izvirne programske opreme za storilnost Iskra Delta, delno lokaliziran urejevalnik besedil Wordstar in številne aplikacije, ki so jih razvili uporabniki.

Ena najzanimivejših najdb izvornega razvoja, ki smo jo odkrili znotraj medijske arheologije pri Računalniškem muzeju je različica igre kača²⁴ z imenom Glista²⁵. Zanjo je bila napisana osupljivo obsežna dokumentacija. Tukaj je prikazan prevod pozdravnega zaslona, kjer je jasno opisan namen avtorja, ki povzema določena človeška prizadevanja tistega časa:

»Ta igra je bila ustvarjena kot sredstvo za premagovanje dolgčasa, ki se navadno pojavi med poukom (tudi med odmorom). Od sebe ne daje nobenih zvočnih efektov, razen ropotanja disketne enote. Če izključiš še KLIK, boš povsem neslišen (preverjeno). Igra ne zahteva večjih umskih naporov, tako da lahko z levo polovico možganov slediš profesorjevi razlagi. Če se ti bo sprva zdelo, da ne boš nikoli dosegel spodobnega števila točk in boš že skoraj obupal nad usodo, vedi, da ti bo pomagal le trening.«

Gre res »samo« za igro, ki je v bistvu kopija druge dobro znane igre, vendar smo se vanjo poglobili prav zaradi podrobnosti in specifičnosti pričakovane uporabe.

Arhiviranje programja kot temeljni muzejski postopek

V tem poglavju bo avtor na kratko opisal, kako v Računalniškem muzeju razumemo arhiviranje programja. Kot smo to predstavili na letni konferenci NetPreserve,²⁶ imamo muzejski strokovnjaki nalogo, da ohranimo čim več gradiva za prihodnje generacije raziskovalcev. Po eni strani poskušamo ohraniti čim več »informacij«, po drugi pa opazujemo avro fizičnih predmetov. Naša naloga pa je vzdrževati znanje, ki je potrebno za tehnično razumevanje predmetov, in tudi komuniciranje z javnostjo. Vse to počnemo, ko uspemo izvesti živo rekonstrukcijo koščka programske kode.

Za ilustracijo različnih stopenj lahko uporabimo model oz. tehnično skico za programje s tekstovnim vmesnikom, ki bi se verjetno izvajal na računalniku Partner.

Druga skrajnost je popolna produkcijska omara največje slovenske elektronske oglasne deske (BBS, Bulletin Board System). Ekipa Računalniškega muzeja je omaro odpeljala neposredno iz sobe, kjer je nazadnje delovala in služila uporabnikom. Trenutno poskušamo obnoviti disk. To je primer programja, ki je bilo standarndno dostopno, vendar so komunikacija in podatki, ki so jih uporabniki pustili za sabo na strežniku neprecenljivi.

Pri postopku ohranjanju programja, sledimo naslednjim korakom:

1. Dokazi o njegovem obstoju. Omembe v intervjujih ali sočasnih člankih.
2. Dokumentirani vhodni in izhodni podatki. Posnetki zaslona ali priročniki.
3. Binarne datoteke. Pogosto so rešene z diskov in trakov.
4. Binarne datoteke + podatki. Pridobljeno iz nekakšnega produkcijskega okolja.
5. Izvorna koda.
6. Bonus: izvirna strojna oprema.
7. Dodaten bonus: dejanska izvorna naprava, ki je poganjala to specifično programje.

Najvišji cilj po katerem koli koraku pa je živa rekonstrukcija. Pri vsaki višji stopnji ohranjenosti je rekonstrukcija lažja, verjetnejša in bolj celostna. V praksi vsakič občutimo neznansko srečo, ko uspemo priti vsaj do (3) ravni binarne datoteke, torej da uspemo doseči nekaj več kot le dokazati obstoj.

Vsi programi, ki smo jih našli na edinih dveh računalnikih Partner s trdim diskom, so bili zapisani v binarni obliki, zato smo jih lahko zagnali na izvirni strojni opremi ali v emulatorju. Omogočajo nam vpogled v nekdanjo uporabo programske opreme, ne pa tudi v način razmišljanja avtorjev.

Program Glista je med njimi izjema, saj je bilo zelo veliko pozornosti posvečene podrobnostim, na voljo je bila celotna dokumentacija in pozdravni zaslon z zgoraj prikazanim motivacijskim sporočilom, poleg vsega pa je bil program tudi podpisan.

Neločljivi entiteti uporabnika in naprave

Če je le mogoče, se na našem raziskovalnem oddelku radi opravimo pogovore z uporabniki in avtorji, da ustvarimo zapis z izkušnjami iz prve roke. Priložnosti za to pa je izjemno malo.

Poiskali smo avtorja programa Glista, ki je danes visoki uradnik na Ministrstvu za javno upravo. Obiskal je muzej in pokazali smo mu delujoč računalnik Partner, ki ga je pred 35 leti uporabljal na Srednji tehniški šoli Kranj pod vodstvom profesorja Grobelnika.

G. Gabrijel je zelo resen človek in njegov smisel za podrobnosti pri programu Glista kaže, da je tudi zabavo v srednješolskih letih jemal zelo resno. Iz srca se nam je zahvalil za ponovno in ganljivo srečanje s svojim programom.

Zaključek

To lepo prikazuje človeški vidik pri ohranjanju programja in tudi njegovo sposobnost spodbujanja čustvenega odziva. Razvijalec kanček sebe v digitalni obliki pusti v izvajajoči se kodi programja, tako kot umetnik del sebe pusti v umetniškem delu.

Softverska dediščina je dediščina človeške bistroumnosti. Zajema duh homo sapiensa, kot ga poznamo v zadnjih stoletjih, in priča o vzponu morebitnega prihodnjega homo digitalicusa.

Pripis

Interna zasnova računalnika Partner ne omogoča prikaza datumov po letu 1999, zato se je Horvat odločil to popraviti v posnemovalniku s ponastavitvijo katerega koli datuma iz 21. stoletja nazaj na osnovno leto 1990.

Programi v emulatorju tako tečejo v večnih 90. letih, ki predstavljajo zlato dobo, ki je računalniki Partner nikoli niso doživeli, ker so osebni računalniki prevladali na tržišču in ker je družba Delta kot prva v samostojni Sloveniji leta 1990 razglasila stečaj, ki se je končal šele leta 2020. Stečajni upravitelj je žal že na začetku postopka uničil vso tehnično dokumentacijo.

Glista pa bo tako večno živela v našem Partnerjevem emulatorju in »žurala«, kot da so še vedno devetdeseta.