Knishiza spitavanya téh pet glavnih shtükov kershanskoga navüka. Na visóko sapoved Dühovnih Poglavarov is nemshkih prestavlena, ino tretjo krat vün dana. K-pomozhi vseh Gospodov Farmeshtrov, Meshnikov Shkolnikov, Dezé, Starshov, vséh Bratov, ino Séster kershanskega navüka. (1777)

Izvirni avtor (če gre za priredbo) / Avtor (če gre za izvirno delo)Canisius, Petrus
Avtor priredbe / Prevajalec / UrednikPlohel, Gregor (prvi dve izdaji)
Naslov (prva izdaja)Obchinzka knisicza izpitavanya teh pet glavneh stukov maloga katekismussa postuvanoga patra Petra Kanisiussa iz tovarustva Jesussa na viszoko zapovedanye, i poterdenye duhovneh, i szvetczkeh Poglavarov iz nemskoga prestavlena, ino izdana. Za haszen vszeh Gozpodov, Farmostrov, Duss - Szkerbitelov, Skolnikov, Decze, Sztarssov, i vszeh Kotrigov Bratovchine Kerschanzkoga navuka* (1758)
Naslov (poznejše izdaje)Knishiza spitavanya téh pet glavnih shtükov kershanskoga navüka. Na visóko sapoved Dühovnih Poglavarov is nemshkih prestavlena, ino tretjo krat vün dana. K-pomozhi vseh Gospodov Farmeshtrov, Meshnikov Shkolnikov, Dezé, Starshov, vséh Bratov, ino Séster kershanskega navüka. (1777)
Kraj (prva izdaja)Graz / Gradec (1758)
Kraj (poznejše izdaje)Graz / Gradec (1777)
Založnik (prva izdaja)Widmansrätterjevi dediči (1758)
Založnik (poznejše izdaje)Widmansrätterjevi dediči (1777)
Leto1758, 1764, 1777
PredmetVerouk, začetni pouk
Povezava do digitalizirane različice besedilaDigitalna knjižnica Slovenije - dLib.si: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8AITI074; http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WN0SJ85
COBISShttps://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/83988480
Viri in literaturaAndoljšek, Ivan: Naš začetni bralni pouk in učbeniki zanj I (1550-1869). Ljubljana, Univerzum, 1978, 33; Ilešič, Fran: 'Početki štajersko-slovenske književnosti v 18. stoletju'. Časopis za zgodvino in narodopisje 3, št. 1 (1906), 1-32. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3FMSVPR (9. marec 2023); Wester, Josip: 'Dve slovenski knjižici iz 18. stoletja'. Ljubljanski zvon 21, št. 8 (1901), 647-648. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KA0BYJXF (11. september 2023); Ditmajer, Nina: Sprejemanje vzhodnoštajerske knjižnojezikovne norme v rokopisnih pridigah Jožefa Muršca : doktorska disertacija. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, 2019, 34-35. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73492 (9. marec 2023); Elektronske znanstvene monografije (eZMono): Smolnik, Marijan. Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja. Druga, elektronska, pregledana izdaja. http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ovr/VIEW/ (6. marec 2023). Izvirna objava v: Smolik, Marijan. Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja : inavguralna disertacija. Ljubljana, Semeniška knjižnica, 1963; Kidrič, Francè: Plohel, Gregor Jožef (1730–1800). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi435384/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2022). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.
OpombePri digitalizirani različici besedila gre za tretjo graško izdajo Parhamerjeve priredbe Kanizijevega katekizma. Prva izdaja iz leta 1758, ki naj bi jo nekdaj hranili v knjižnici benediktinskega samostana v Admontu, ni več ohranjena. Druga se v slednji še vedno nahaja. Najverjetnejši prevajalec prvih dveh izdaj je Gregor Plohel, slednjemu Ilešič pripisuje tudi prevod tretje izdaje, kar pa Kidrič kategorično zavrača in postavi, da je bil avtor prevoda tretje izdaje 'nekdo, ki je menda 1811 še živel in bil Šmigočev prijatelj.' Pomembno sta se spreminjala tudi jezik in pravopis. Tako Ilešič: 'Prva izdaja (iz l. 1758.) in druga (1764) imata kajkavsko-hrvatski pravopis, tretja (iz l. 1777.) pa že bohoričico. Jezik prve izdaje je skoro čista kajkavščina, jezik druge izdaje lavira med hrv. kajkavščino in štajersko-slovensko govorico, jezik tretje izdaje ima le malo sledov kajkavščine, a očividno že znake zapadnega vpliva' (Andoljšek, 1978, 33 in Ilešič, 1906, 3 in Wester 1901, 647-648 ter Ditmajer, 2019, 34-35 in Kidrič, 2013)..