Cilj oblikovalcev portala je vse od začetka zadovoljiti potrebe raziskovanja in izobraževanja s prenosom zgodovinskega in historiografskega gradiva v digitalno obliko, kar ne nazadnje zagotavlja ohranjanje kulturne dediščine. Gradivo ažurno prilagajamo novim tehnologijam in novim medijem ter tako zagotavljamo čim širšo dostopnost in neomejeno uporabnost.
Na začetku projekta so bili oblikovani temeljni stebri, ki so določili kategorije z izborom vsebin, logičnih povezav in načinov iskanja ter grafično oblikovanje uporabniškega vmesnika portala Zgodovina Slovenije – SIstory.
Gradivo, ki smo ga pridobivali v sodelovanju s slovenskimi ustanovami in uredništvi, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z zgodovino, smo tako sprva organizirali v štiri sklope: Viri, Literatura, Biografika ter Zgodovina in šola.
Na SIstory je bilo sprva objavljenih veliko znanstvenih monografij, ki so rezultat projektov, programov idr. raziskovanj, mdr. nekaj preoblikovanih izdaj disertacij in magistrskih del in drugih pomembnih raziskovalnih poročil.46 Poleg zbornikov, ki združujejo članke ali drugo gradivo o isti temi, ki so jih napisali različni avtorji, eden ali več urednikov pa jih je združilo v knjigo,47 uporabnikom na vpogled in v uporabo ponujamo tudi nekaj strokovnih monografij in številne revije. Te so namenjene določenemu občinstvu in pokrivajo določeno temo ali predmet in se osredotočajo na določene vrste metod.48 Vse publikacije, objavljene na portalu SIstory, so verificirane.
Digitalizirali smo tudi veliko virov. Te po zgodovinarski logiki ločujemo od literature.49 Med tri najbolj frekventne na portalu SIstory štejemo:
* * *
Z leti so se sodelovanja s slovenskimi arhivi, univerzami, znanstvenoraziskovalnimi centri, društvi idr. le še množila in krepila, posledično je narasla tudi količina vsebin, ki jih zaradi raznolikosti ni bilo več mogoče razvrstiti samo v prvotno zasnovane sklope.
Sklop Viri se je na primer razdelil na Arhivske vire, Muzealije, Tiskane vire in Ustne vire, ti pa so se delili še v bolj specifične podsklope oziroma menije. Delitev gradiv na menije in podmenije je uporabniku ponudila večjo preglednost nad celotno zbirko ter omogočila brskanje. Danes je gradivo razvrščeno v Vire, Literaturo, Dogodke, Podatke in Digitalno humanistiko (DH), ti sklopi so razvejani v podmenije oziroma podsklope. Na tem mestu je potrebno poudariti, da se člani infrastrukturnega programa trenutno aktivno ukvarjamo z reorganizacijo vseh sklopov, kar bo uporabnikom omogočalo še lažjo navigacijo po uporabniškem vmesniku, bolj učinkovito in intuitivno brskanje ter še večji in jasnejši pregled nad zbirko.
K boljši uporabniški izkušnji so pripomogle tudi številne konfiguracije iskalnika ter številne tehnološke nadgradnje portala SIstory. Vse to pa nakazuje, da se je portal v zadnjih petnajstih letih iz zbirke digitaliziranega gradiva, objavljenega na spletu, razvil v pravo digitalno knjižnico, imenovano tudi spletna knjižnica ali internetna knjižnica, digitalni repozitorij, knjižnica brez sten.
SIstory kot spletna entiteta oziroma podatkovna zbirka digitalnih predmetov združuje besedila, slike, avdio in video datoteke, digitalne dokumente in druge formate digitalnih medijev. Predmeti so digitalizirane vsebine (tiskani dokumenti, fotografije idr.), pa tudi izvorno ustvarjene digitalne vsebine (datoteke, ustvarjene v urejevalnikih besedil, ali objave na družabnih omrežjih). Digitalna knjižnica SIstory, kot tudi številne ostale, shranjuje vsebine in hkrati zagotavlja sredstva za organizacijo, iskanje in pridobivanje gradiv, ki jih vsebuje zbirka.51
Glede na rezultate ankete še neobjavljenega diplomskega seminarja avtorice Tonje Jerkič[os.] portal Zgodovina Slovenije – SIstory uporabnikom ponuja obširen nabor tehnično obdelanega in verificiranega zgodovinskega in historiografskega gradiva ter predstavlja tako domačim kot tujim zgodovinarjem osrednji informacijski center o slovenski zgodovini in zgodovinopisju za potrebe učenja in raziskovanja.
Trenutno načrtujemo prenovo administrativnega vmesnika, ki bo olajšal delo indeksatorjev podatkov. Na novo bomo postavili shemo vsebinskih menijev in podmenijev. Namen tega je postavitev logičnega sistema razvrstitve glede na tipologijo gradiv, kar bo uporabnikom omogočilo hitrejšo in enostavnejšo navigacijo po portalu. Še nadalje bomo skrbeli za bogat nabor in digitalizacijo gradiv. V najkrajšem možnem času bomo digitalizirali stenografske beležke Zvezne skupščine Socialistične republike Slovenije, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Dobesedni zapisi parlamentarnih sej so zaradi številnih razlogov (količine podatkov, tematske širine, »paradigmatske« izzivalnosti gradiva) eden od bolj privlačnih virov v zgodovinopisju.52 Nadaljevali bomo z digitalizacijo uradnih listov, starejših monografskih virov in publikacij itd. Redno bomo dodajali slovenske zgodovinopisne znanstvene in strokovne publikacije ter digitalizirane arhivske zbirke, korpuse tiskanih virov idr. Redno bomo dopolnjevali tudi vse baze podatkov in module.
Spletni sistem SIstory bo tako zagotavljal vsebinsko, analitično, informacijsko, tehnično in tehnološko podporo raziskovalnim programskim in projektnim skupinam, ki se ukvarjajo z zgodovino Slovencev in Slovenije, in raziskovalcem s področja humanistike in družboslovja.
Hkrati pa bodo vsebine portala Zgodovina Slovenije – SIstory še naprej podpora državnim in drugim vladnim organom ali resorjem pri izvajanju njihove službe; naj navedeva zgolj tri primere:
torej pri vodenju postopkov ugotovitve in naknadnega vpisa smrti v matično knjigo umrlih.
Kot doslej bomo tudi v prihodnosti sodelovali ne le s kolegi in posredno z vladnimi službami, temveč tudi z drugimi uporabniki. Z individualnim neposrednim pristopom in rednimi anketami bomo upoštevali njihove potrebe, prošnje ter sugestije glede spletne objave gradiv in sodelovanje ostalih.
47. Prav tam, 484–86.
48. Prav tam.
49. Bogo Grafenauer[os.], Struktura in tehnika zgodovinske vede. (Uvod v študij zgodovine). Ljubljana: Univerzitetna založba, 1960, 257.
50. Ann Curthoys[os.] in Ann McGrath[os.], How to Write History that People Want to Read. London: Palgrave Macmillan, 2011, 55.
51. Ian H. Witten[os.] in David M. Bainbridge[os.], How to Build a Digital Library. Burlington: Morgan Kaufmann, 2009. O dostopanju in shranjevanju vsebin gl. James Lanagan[os.] in Alan F. Smeaton[os.], Video digital libraries: contributive and decentralised. International Journal on Digital Libraries 12, št. 4 (2012): 159.