V letu 2010 je bilo skeniranih več kot 58.000 strani. Vsebinsko popolnjevanje ni bilo vezano le na že obstoječe analogne vsebinske sklope, digitalizacija in spletna objava številnih (raznovrstnih) gradiv sta terjali oblikovanje novih podsklopov oziroma posledično programsko nadgradnjo portala. Zaradi aktivnega dotoka vsebin je bila potrebna njihova indeksacija (indeksirani so bili vsi dokumenti PDF, naloženi na strežnik), zaradi dodajanja novih rubrik pa je bila ponovno izvedena konfiguracija iskalnika.

Leta 2010 smo se na inštitutu odločili, da portal SIstory izstopi iz okvirov zgolj »pisane zgodovine«. Z novimi orodji sodobne tehnologije smo začeli razvijati interaktivne in multimedijske prezentacije historičnih vsebin, s čimer smo pritegnili tudi interes širše javnosti. V prvi fazi nadgradnje obstoječe tehnološke platforme se je kot plodno izkazalo sodelovanje z muzeji, ki so pokazali interes za predstavitev posameznih razstav na portalu SIstory. Skupaj z muzealci smo poiskali vsebinske rešitve, z zunanjimi sodelavci – programerji pa smo dorekli končno podobo spletnih razstav. Z obdelovanjem fotografij, zemljevidov idr. gradiva je programer oblikoval virtualne prostore dveh razstav (Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije: Prva svetovna vojna 1914–1918 in Tehniškega muzeja Slovenije: Leteči človek, Stanko Bloudek^[os.], 1890–1959). Narejeni sta bili kot spletna stran, po kateri se obiskovalec sprehaja v 3D. Razstavi smo umestili v sklop Prireditve, ki smo ga oblikovali na novo. Omogočili smo, da sta bili razstavi brezplačno in popolnoma prosto dostopno dani na ogled obiskovalcem z vsega sveta. Ker sta bili ustvarjeni s tehnologijo Adobe Flash, od leta 2021 pa Adobe programa Flash Player ne podpira več, žal razstavi nista več dostopni v prvotni 3D-obliki.

* * *

Strategijo razmeščanja gradiva v različne kategorije smo na začetku vodili samostojno v skladu z uredniško politiko. Kasneje, ko smo začeli sodelovati s številnimi projektnimi partnerji, pa smo gradivo na splet umeščali v dogovoru z njimi. Z Arhivom Republike Slovenije smo na primer začeli načrtovati digitalizacijo Zbirke stenografskih beležk zapisnikov sej predstavništev, senata in skupščine Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Kraljevine Jugoslavije, in to od valorizacije do objave. Dogovorili smo se, da bo gradivo v skladu z njihovimi standardi objavljeno v sklopu Viri, ustvarili pa smo nov meni, Arhivski viri, znotraj tega pa podmeni, poimenovan Arhiv Republike Slovenije – namenjen objavi njihovega gradiva. Ker raziskovalci tovrstnega gradiva ne dojemamo kot arhivsko gradivo, ampak kot tiskane vire, smo se z arhivom dogovorili, da smemo znotraj portala ustvarjati dodatne rubrike in povezave na gradivo (Viri – Tiskani viri – Zbirke stenografskih beležk).

Sledi pregled vsebin po posameznih sklopih portala SIstory, ustvarjenih v letu 2010. Poudarjava, da je portal od tega leta opremljen s pravili, pogoji uporabe in načinom citiranja.

1. VIRI:
   1. Tiskani viri: dopolnjeni so bili podsklopi Dokumenti ljudske revolucije (Jesen 1942 – Korespondenca Edvarda Kardelja^[os.] in Borisa Kidriča^[os.]), Krajevni repertoriji (repertoriji za Koroško: 1869, 1880, 1890 in 1910 ter Primorsko: 1880, 1890 in 1910), uradni listi (manjkajoče številke iz časa druge svetovne vojne). Na novo so bili oblikovani podsklopi Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (monografije Franca Kosa^[os.] iz let 1902, 1906, 1911, 1915 in 1928), Historični slovarji (nemško-slovenski slovar iz leta 1860), Priročnik in Statistični letopisi (Statistički godišnjaki Kraljevine Jugoslavije iz obdobja 1929–1940). V letu 2010 sta bili nadalje digitalizirani in objavljeni tudi deli Razprava o nacionalnem vprašanju v KPJ leta 1923 (Dokumenti o oblikovanju federativnega nacionalnega programa KPJ) in Viri za zgodovino komunistične stranke na Slovenskem v letih 1919–1921.
   2. Arhivski viri: v letu 2010 je infrastrukturna programska skupina začela sodelovanje z Zgodovinskim arhivom Ljubljana; arhiv je iz svojih materialnih sredstev skeniral popis prebivalcev Ljubljane iz leta 1830, programer – zunanji sodelavec inštituta pa je gradivo po najsodobnejših standardih digitalno obdelal, kar pomeni, da je z računalniško obdelavo z različnimi orodji omogočil mnogo hitrejše in kompleksnejše raziskave tudi na doslej precej zapostavljenem rodoslovnem področju.
      V letu 2010 je programska skupina zabeležila začetek sodelovanja z dvema osrednjima ustanovama, ki se je v nadaljevanju izkazalo kot zelo uspešno:
      • z Arhivom Republike Slovenije, kot že omenjeno, se je dogovorila o digitalizaciji Zbirke stenografskih beležk zapisnikov sej predstavništev, senata in skupščine Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Kraljevine Jugoslavije;
      • z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu – Odsekom za zgodovino se je dogovorila za digitalizacijo več fondov njihovega gradiva o slovenskem kulturnem življenju v današnjem zamejstvu.
   3. Razstave: že omenjena postavitev spletnih razstav Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije: Prva svetovna vojna 1914–1918 in Tehniškega muzeja Slovenije: Leteči človek, Stanko Bloudek^[os.] (1890–1959).
   4. Sklop Zbirke podatkov je bil v letu 2010 na osnovi dogovora med Fakulteto za družbene vede in Inštitutom za novejšo zgodovino obogaten z vključitvijo Arhiva družboslovnih podatkov. Baza podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej pa je bila v letu 2010 večkrat posodobljena; vanjo je bilo dodanih skoraj 9.500 oseb, konec leta 2010 jih je bilo torej v bazi 34.240.
   5. Za sklop Slikovno gradivo je programski skupini uspelo pridobiti zbirko starih razglednic Ljubljane in njenih prebivalcev, ki jo je za objavo uredil lastnik, gospod Zmago Tančič.
2. LITERATURA:
   1. Serijske publikacije: pri že dostopnih serijskih publikacijah (Prispevki za novejšo zgodovino, Zgodovinski časopis, Zgodovina za vse: Vse za zgodovino, Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino, Arhivi: Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije) so bili v letu 2010 dodani letniki 2007, zaradi uspešnega sodelovanja z uredništvi s področja zgodovinopisja oziroma družboslovja pa je infrastrukturna skupina začela objavljati posamezne letnike naslednjih revij: Razprave in gradivo (Inštitut za narodnostna vprašanja), Časopis za zgodovino in narodopisje (Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru), Drevesa (Slovensko rodoslovno društvo). Na željo glavnega in odgovornega urednika publikacije Acta Ecclesiastica Sloveniae (Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani) je bila na revijo narejena spletna povezava.
   2. Monografije: v letu 2010 je bilo objavljenih več zgodovinskih znanstvenih monografij, izpostaviti je potrebno sodelovanje z Muzejem novejše zgodovine Celje, ki je inštitutu dovolil objavo petih monografij z naslovom Iz zgodovine Celja (1780–1848, 1848–1918, 1918–1941, 1941–1945, 1945–1991), ki so izšle v zbirki Odsevi preteklosti, in sodelovanje z Zgodovinskim društvom Celje, ki je inštitutu izročil dokumente PDF vseh monografij iz zbirke Zgodovini.ce (konec leta 2010 je bilo na portalu SIstory objavljenih prvih pet zgodovinskih znanstvenih monografij iz te zbirke). Glede objave monografij je infrastrukturna programska skupina v letu 2010 začela uspešno sodelovanje z Državnim zborom Republike Slovenije in s Pedagoškim inštitutom, ki je Inštitutu za novejšo zgodovino po podpisanem dogovoru dovolil vključitev njihove Digitalne knjižnice na portal SIstory.
   3. Predavanja: sklopu Literatura smo dodali podsklop Predavanja, kjer so bili dostopni zapisi predavanj, ki so v letih 2008 in 2009 potekala na povabilo Zgodovinskega društva Ljubljana v sodelovanju s Festivalom Ljubljana.
   4. Konference: v letu 2010 so bili objavljeni štirje videoposnetki okroglih miz, ki so potekale na Inštitutu za novejšo zgodovino: Iz Avstrije v Jugoslavijo, Portal Zgodovina Slovenije – SIstory, Holokavst na Slovenskem, Deset let od objave poročila slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije. V težnji, da bo popolnjevanje video vsebin potekalo hitreje in ceneje, je inštitut kupil kamero, tehnik pa je začel s snemanjem pomembnejših dogodkov, ki so bili povezani z zgodovino oziroma zgodovinopisjem.
   5. Rokopisi: sklop je vseboval znanstvena in strokovna dela v izvorni obliki, kar je pomenilo, da so bila javnosti dostopna zgolj na portalu SIstory. V razdelku Diplomska dela je bilo konec leta 2010 objavljenih šest diplomskih nalog, v razdelku Magistrske naloge ena, v razdelku Rokopisi pa eno zgodovinsko strokovno delo.
3. BIOGRAFIKA: podsklop je bil v letu 2010 preoblikovan, poleg Primorskega slovenskega biografskega leksikona (20 zvezkov) je uporabniku omogočal povezavo na Slovenski biografski leksikon, ki je bila vzpostavljena na osnovi soglasja ZRC SAZU.
4. ZGODOVINA IN ŠOLA: Poleg številnih (starejših) učbenikov in učnih načrtov za osnovne šole Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je od leta 2010 v sklopu Zgodovina in šola dostopna tudi revija Zgodovina v šoli, ki jo od leta 1991 izdaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Spletna stran Zgod(b)oved je bila vsebinsko nadgrajena z znanstvenimi, strokovnimi in poljudnimi besedili, fotogalerijami ter avdio zapisi.¹¹

27. in 28. oktobra 2010 je Inštitut za novejšo zgodovino nastopil kot soorganizator 4. skupnega posvetovanja Sekcije za specialne in Sekcije za visokošolske knjižnice »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov«, ki ga je organizirala Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. V skladu s politiko, ki smo jo s sodelovanjem pri tem dogodku uradno začeli zastopati, smo se odločili za odprti dostop (Open ACCESS – OA)¹² do gradiva, objavljenega na portalu SIstory. To je pomenilo, da dokumentov PDF nismo več zaščitili, uporabnik pa je lahko poleg listanja po gradivu in njegovega tiskanja vsa objavljena besedila tudi kopiral. Odprti dostop smo začeli dojemati kot izraz, ki se nanaša na uporabo spleta in drugih tehnologij za brezplačno dostopnost raziskovalnih publikacij, namenjenih potencialnim bralcem oziroma uporabnikom, ki nimajo dostopa do plačljivih revij, knjig ali zbornikov.¹³