Na Inštitutu za novejšo zgodovino smo portal Zgodovina Slovenije – SIstory¹ vsebinsko in vizualno strukturirali v letu 2007. Primarni projekt je zajemal oblikovanje »temeljnih stebrov (določitev kategorij z izborom vsebin, logičnih povezav in načinov iskanja), grafično oblikovanje in oblikovanje osnovnega iskalnika«.² V zasnovi je bil portal členjen v dva sklopa. En sklop je predstavljala baza podatkov o citiranosti slovenskih zgodovinarjev in njihovih delih – Zgodovinarski indeks citiranosti, drug sklop pa knjižnica digitaliziranih gradiv.³ Z njimi smo od samega začetka želeli pokriti potrebe tako raziskovalnega kot izobraževalnega polja, s prenosom starejših in sodobnih zgodovinskih in zgodovinopisnih gradiv v novo medijsko in tehnološko obliko pa poskrbeti tudi za ohranitev kulturne dediščine, hkrati pa s prilagoditvijo novim tehnologijam in novim medijem zagotoviti njihovo dostopnost in uporabnost v sodobni tehnološki ter socialni paradigmi.

Za izbor gradiv, s katerimi smo želeli oblikovati digitalno knjižnico, je inštitut leta 2008 imenoval posvetovalni svet, ki je kmalu prerasel v sicer neformalni organ vseh partnerjev.

Prvi korak na poti digitalizacije sta pomenili slovenski zgodovinopisni znanstveni reviji Prispevki za novejšo zgodovino, ki jo izdaja Inštitut za novejšo zgodovino, in Zgodovinski časopis, ki ga izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Starejše še nedigitalitzirane letnike je digitaliziral zunanji ponudnik, pri čemer se nam je zdel postopek tehnično in tudi finančno zelo zahteven.⁴ Novejše letnike pa smo na inštitutu pretvorili v obliko PDF⁵ in jih nadgradili s tehnologijo za optično prepoznavanje znakov (OCR – Optical Character Recognition).⁶ Digitalizirati smo dali tudi nekaj starejših zgodovinskih učbenikov in nekaj številk uradnih listov. Vse smo objavili na portalu SIstory skupaj s Primorskim slovenskim biografskim leksikonom, ki smo ga digitalizirali v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo.

Po digitalizaciji navedenega gradiva se je pokazala potreba, da ga organiziramo v posamezne sklope, ki bodo uporabnikom omogočili lažji oziroma razumljiv in pregleden dostop ter uporabo. Gradivo smo vključili v štiri vsebinske sklope, ki smo jih poimenovali Viri, Literatura, Biografika ter Zgodovina in šola.

V prvi sklop smo vključili uradne liste, v drugi sklop monografije in že omenjeni serijski publikaciji, v tretji sklop pa vseh 20 snopičev primorskega leksikona.

Sočasno smo začeli razmišljati tudi o objavi baze Smrtne žrtve druge svetovne vojne v sklopu Viri oziroma podsklopu Zbirke podatkov. Imenski seznam smrtnih žrtev, ki je rezultat znanstveno zasnovane zgodovinopisno-žrtvoslovne raziskave, je med letoma 1997 in 2012 izvajal Inštitut za novejšo zgodovino. Seznam zajema vse osebe, ki so v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 izgubile življenje zaradi vojnega nasilja ter neposredno po drugi svetovni vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne. Geografsko se seznam omejuje na območje države Republike Slovenije in upošteva osebe, ki so imele med drugo svetovno vojno rezidenčno pravico na tem območju. Zanesljivo identifikacijo posamezne žrtve zagotavlja 25 kategorij podatkov, ki jih je skušala raziskava ugotoviti pri vsaki osebi in tvorijo t. i. osebni list žrtve. Pri prenosu podatkov iz lokalne inštitutske baze na portal SIstory je bilo potrebnih več poskusov in popravkov, da je baza pričela nemoteno delovati.

Za četrti sklop, ki je sprva vseboval le nekaj učbenikov starejših letnic, smo se povezali z zavodom za šolstvo in učitelji zgodovine, saj smo Zgodovino in šolo želeli vsebinsko približati specifični, mlajši javnosti – učencem in dijakom. Konec leta 2008 smo zasnovali stran Zgod(b)oved za aplikativno uporabo znanstvenoraziskovalnih in strokovnih dosežkov pri pouku zgodovine, namenjeno zadnji triadi osnovne šole.⁷ Ustvarjena je bila z namenom, da bi skozi posamezne tematske sklope (telekomunikacije, oblačila, prehrana itd.) ter s pomočjo 3D-multimedije na izrazito interaktiven in interdisciplinaren način učenke in učenci spoznavali novejšo zgodovino oziroma vsakodnevno življenje svojih staršev in starih staršev. Na strani, ki je bila dostopna od leta 2010, so uporabniki svoje znanje lahko preverjali z reševanjem interaktivne križanke in nalog, brskanjem po e-knjižnici, v kateri je bilo na enem mestu zbrano gradivo, objavljeno v vsebinskih podsklopih.⁸ Knjižnica je bila razdeljena na posamezne oddelke, vsa besedila so bila opremljena z barvno legendo, ki je označevala njihovo zahtevnost; gradivo so uporabniki lahko poiskali tudi z iskalnikom in ga brez omejitev prelistavali. Pri popolnjevanju knjižnice nas je vodila ideja, da bi po principu prenašanja znanj in izkušenj učencem približali tudi delo njihovih vrstnikov, tistih, ki jih zgodovina veseli in zanima, zato smo pridobili pravico za digitalizacijo in objavo številnih zgodovinskih nalog, ki jih učenci vsako leto na drugo temo pišejo in predstavljajo pod pokroviteljstvom Zveze prijateljev mladine Slovenije. Kot pomoč za izdelavo seminarskih nalog, ki so učence popeljale v svet »mladih raziskovalcev«, smo pripravili ustrezna trinivojska navodila.

Pri Zgod(b)ovedu je bil poudarek na obeh akterjih pedagoškega procesa, na učencih in tudi učiteljih. Slednjim smo ponudili priložnost dodatnega vključevanja novih digitalnih in interaktivnih učil in scenarijev izvedbe pouka zgodovine na drugačen, didaktično strukturiran in vizualno bogat način. Kot dopolnilo obstoječemu pouku zgodovine v šolskem sistemu smo želeli ponuditi dodatno možnost pridobivanja relevantnega in verodostojnega historičnega znanja. Multimedijske predstavitve, dostopne na Zgod(b)ovedu, so učence aktivno vključevale v virtualno raziskovalno okolje in na atraktiven način spodbujale številna kreativna vsebinska povezovanja. Hkrati so posameznike usmerjale k samostojnemu znanstvenoraziskovalnemu delu.

Noviteta in pomen aplikacije Zgod(b)oved nista bila le tehnološka – v inovativni predstavitvi zgodovinskih vsebin, temveč tudi v idejno in konceptualno drugačno zasnovanem načinu podajanja zgodovinopisnega znanja. Predstavljene zgodovinske vsebine so presegle dogodkovno politično zgodovino in so vključevale vsakdanje življenje in odnose med ljudmi, hkrati pa so izpostavljale posameznika kot nosilca zgodovine.

Že od začetka smo imeli za ta projekt tudi dolgoročno vizijo, ki naj bi vodila v elektronski učbenik za zgodovino. Žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in kadrovske stiske zastavljenih načrtov nismo uresničili. Vse bolj smo se namreč usmerjali v znanstvene vsebine in postavljanje podatkovnih baz.