1Vojaška diploma (ang. military diploma, nem. Militärdiplome) je moderno poimenovanje za dve z žico povezani bronasti plošči (v neke vrste diptih) z dvakratnim (zunaj – extrinsecus in znotraj – intus) prepisom cesarskega dekreta oz. konstitucije (constituo principis) o podelitvi privilegijev določenim pripadnikom rimske vojske ob odpustu. Prejemnik diplome je z njo lahko dokazal, da je na podlagi častnega odpusta (honesta missio) prejel rimsko državljanstvo (civitas Romana) in pravico do polnopravne zakonske zveze (conubium). Ta dva privilegija sta posameznikom brez državljanstva, njihovim ženam in potomcem omogočila vzpon po družbeni lestvici.

2Izvirne cesarske konstitucije, na podlagi katerih so bili podeljevani omenjeni privilegiji, so v Rimu zapisali na bronaste plošče in jih pritrdili na zid ene od javnih zgradb. To mesto je bilo potem na kopijah tudi navedeno z obrazcem "prepisano in overjeno z bronaste plošče, ki je pritrjena v Rimu na steno …" Od ok. leta 90 naprej je bil za namen uporabljen nek zid za Avgustovim templjem v smeri proti svetišču Minerve, kar so na diplomah zapisali takole: … in muro post templum Augusti ad Minervam.

3Diplome so po 25 ali več letih službovanja prejeli vojaki pomožnih konjeniških ali pehotnih enot (al in kohort), potem vojaki nekaterih posebnih vojaških formacij (numeri, veksilacije, pretorijanska garda, cesarska osebna straža) in pripadniki rimske mornarice (classis), nekateri med njimi le konubij, če so državljanstvo imeli že prej. Legijski vojaki so dobivali diplome le v izjemnih primerih, in sicer takrat ko so bili v legije rekrutirani tudi posamezniki brez rimskega državljanstva. Po drugi strani so lahko pomožne enote sestavljali tudi rimski državljani, kar je bilo potem razvidno iz njenega imena (npr. cohors … civium Romanorum). Na diplomi je v takih primerih pisalo, da se državljanstvo podeli le tistim, ki ga do takrat še niso imeli. V večini primerov so bili podeljeni privilegiji več enotam hkrati, zato lahko na diplomah najdemo tudi do dvajset ali več različnih vojaških enot.

4Diplome so izdelovali za vsakega vojaka posebej (ad personam) izključno v centralnem uradu v Rimu, zato so bile po obliki zelo enotne, posebej tiste izdane na podlagi iste cesarske konstitucije. Njihovo besedilo se je razlikovalo praviloma le v tistih podatkih, ki so zadevali posameznika, pri njegovem imenu, vojaški šarži, imenu njegove enote in poveljnika, ki so bili zapisani za osnovnim besedilom konstitucije in pred datacijo z imeni konzulov. Obe plošči z obojestransko vklesanim besedilom sta bili na koncu speti z žico in zapečateni, žig pa je bil zaščiten s posebno na hrbtno stran druge plošče nalotano kapsulo. Na tej strani so bila z obeh strani kapsule zapisana imena sedmih prič, ki so bila ponovljena tudi na koncu glavnega besedila na sprednji strani, namenjeni branju in (do sredine 2. st.) na koncu besedila na notranji strani obeh plošč. Priče, ki so od Vespazijana naprej od države za to prejele poseben privilegij, so potrjevale istovetnost z besedilom na izvirniku v Rimu. Ko je bila diploma enkrat zapečatena, je za branje ni bilo treba ponovno odpirati in uničiti žigov, saj je bilo celotno besedilo konstitucije dostopno na zunanjih straneh.

5Od sredine 1. st., ko so v dobi cesarja Klavdija začeli izdajati diplome, do obdobja tetrarhije, ko so posamezne še vedno izdajali, naj bi bilo izdanih ok. 300.000 diplom. Danes jih poznamo čez 1000, v Rimu pa so se ohranili tudi odlomki štirih izvirnih cesarskih konstitucij. Diploma, najdena na Ptuju, je prvi primer z današnjega slovenskega ozemlja.