1Kmalu po rimski zasedbi v zadnjih desetletjih 1. stol. pr. Kr. je na prostoru današnjega Ptuja nastal legijski tabor. V njem je bila najprej nameščena 8. Avgustova legija (legio VIII Augusta), ki je prispela v času velikega panonsko-dalmatinskega upora (6–9 po Kr.). O njeni prisotnosti na Ptuju pričajo trije napisi aktivnih vojakov in en veteranski. Sredi 1. stoletja je to legijo zamenjala 13. Dvojna (legio XIII Gemina), ki je prišla iz Vindonise v Švici. Poleg napisov njenih vojakov in veteranov je bilo na Ptuju odkritih tudi več opek z njenim žigom (LEG(ionis) XIII GE(minae)), ki kažejo na njeno intenzivno gospodarsko in gradbeno dejavnost. Odkrili so jih tudi na opekah, iz katerih je bil zgrajen vodovod iz ok. 20 km oddaljenega Frama.

2Kot poroča Tacit, je avgusta leta 69 v zimskem taboru 13. Dvojne legije v Petovioni potekal posvet poveljnikov panonskih legij, na katerem so kot novega cesarja podprli Vespazijana. Posvet je vodil legat VII. Galbove legije iz Karnunta (dan. Petronell na Donavi) Antonij Prim, ki se je z odločnim nastopom zavzel za takojšnji pohod v Italijo. Tam so potem enote pod njegovim poveljstvom po več zaporednih zmagah državljansko vojno odločile v Vepazijanovo korist.

3Na začetku 2. stoletja je bila 13. Dvojna legija prestavljena v Vindobono (dan. Dunaj), legijski tabor pa opuščen. Po odhodu legije je Trajan povzdignil rimsko naselbino ob Dravi v kolonijo z imenom Colonia Ulpia Traiana Poetovio, sledilo je priseljevanje italskih kolonistov in vojaških veteranov. Z napisov vemo, da so ob častnem odpustu (honesta missio) legijski veterani prejeli odpravnino v denarju (missio nummaria) ali zemljiščih (missio agraria). Ker je na enem omenjena druga taka delitev (missio agraria secunda), vemo da sta bili vsaj dve.

4Poleg pripadnikov obeh legij, ki sta bili več desetletij nameščeni v Petovioni, se na napisih omenjajo tudi vojaki ali veterani drugih vojaških enot. Zaradi strateške lege na oskrbovalni poti legij na donavski meji je bila prisotnost manjših vojaških enot ob prehodu čez Dravo potrebna tudi pozneje, še posebej v obdobju markomanskih vojn v drugi polovici 2. stoletja. V takratnih spopadih z barbari in drugih vojaških akcijah pod cesarjema Markom Avrelijem in Komodom se je posebej odlikoval Mark Valerij Maksimijan, vitez po rodu iz Petovione, ki je po uspešni oficirski karieri postal senator – kot prvi znan iz panonskega prostora. Njemu posvečen napis iz Diane Veteranov (dan. Zana v Alžiriji) našteva vse njegove civilne in vojaške službe, prav tako tudi odlikovanja, ki sta mu jih podelila oba omenjena cesarja:

Marku Valeriju Maksimijanu, sinu cenzorja in svečenika Marka Valerija Maksimijana, svečeniku kolonije Petovioncev, rimskemu vitezu, prefektu 1. kohorte Tračanov, tribunu 1. kohorte Hamijcev, rimskih državljanov, načelniku obalnih področij ljudstev Ponta Polemonijaka, odlikovanemu v vojni proti Partom, ki ga je izbral cesar Mark Antonin Avgust in poslal, da med pohodom proti Germanom po Donavi dostavi živež vojskam obeh Panonij, načelniku oddelkov pretorijanskega, mizenskega in ravenskega ladjevja in prav tako britanskega ladjevja, prav tako afriških in maverskih konjenikov, izbranih za izvidniške naloge v Panoniji, prefektu 1. ale Aravakov, ki ga je na pohodu proti Germanom cesar Antonin Avgust javno pohvalil in odlikoval s konjem, falerami in orožjem, ker je lastnoročno ubil vodjo Naristov Valaona, ki je v isti ali dosegel časti četrte vojaške službe, prefektu ale kopjanikov, odlikovanemu v vojni proti Germanom in Sarmatom, načelniku konjenice s častmi centenarijskega ranga ljudstev Markomanov, Naristov in Kvadov, ki so bili poslani, da zadušijo upor na Vzhodu, ki je ob povečanem plačilu dosegel prokuratorstvo v Spodnji Meziji, istočasno načelniku veksilacij, ki jih je poslal cesar, da premagajo tolpo brisejskih roparjev na meji med Makedonijo in Trakijo, prokuratorju province Porolisenske Dakije, ki sta ga najodličnejša imperatorja povzdignila v senatorski stan med može pretorskega ranga, kmalu zatem legatu 1. Pomožne legije, prav tako legatu 2. Pomožne legije, načelniku veksilacij, ki so prezimile v Levgaricioni, legatu 5. Makedonske legije, legatu 1. Italske legije, legatu 13. Dvojne legije, cesarskemu legatu [3. Avgustove legije] s propretorskimi pooblastili, ki ga je odlikoval najplemenitejši vladar Mark Avrelij Komod Avgust v drugi odpravi proti Germanom, (je dal postaviti) najodličnejši mestni svet Diane Veteranov z zbranim denarjem.

5Da je z oddelki 2. Pomožne legije zares prezimil v Levgaricionu, kot je navedeno v zadnjem delu napisa, priča posvetilni napis boginji Viktoriji, vklesan v živo skalo v dan. Trenčinu na Slovaškem, globoko nad rimsko severno mejo na Donavi:

Victoriae / Augustoru(m) / exercitus qui Lau-/garicione sedit, mil(ites) / l(egionis) II DCCCLV. / [M. Valerius Maxim]ian(u)s leg(atus) leg(ionis) II Ad(iutricis) cur(avit) f(aciendum).

***

Viktoriji (obeh) cesarjev, vojska, ki je taborila v Levgaricioni, 855 vojakov 2. legije. Mark Valerij Maksimijan, legat 2. Pomožne legije, je poskrbel za izvedbo.

6Večjo prisotnost vojaških enot je na območju Ptuja dokumentirana tudi v obdobju t. i. vojaških cesarjev v sredini in drugi polovici 3. stoletja. Pod cesarjem Galijenom, ki je vladal v letih od 253 do 268, so bili v Petovioni nameščeni tudi močni oddelki dačanskih legij, 13. Dvojne in 5. Makedonske, ki so posvetili več spomenikov 3. petovionskega mitreja na Zgornjem Bregu. Kot posvetitelji napisov raznim božastvom, v prvi vrsti Jupitra, nastopajo na petovionskih napisih tudi pripadniki raznih drugih vojaških enot, ki so se za krajši ali daljši čas ustavili v Petovioni. O prisotnosti rimske vojske na območju Ptuja pa pričajo tudi številne najdbe orožja in vojaške opreme.