Paralelne zgodovine opolnomočenja in urbanosti Slovenije 1980–1990–2000 / Parallel Histories of Slovenia's Empowerment and Urbanity 1980-1990-2000

Od ljubljanske subkulturne scene do novomedijske scene v Sloveniji / From the Ljubljana Subcultural Scene to the New Media Scene in Slovenia

Marina Gržinić


naslovna slika

Ta celoten pregled sem pripravila na način genealogije, torej na način zavzete, situirane in vizijsko zastavljene zgodovine, ki se razvija v času. Čas, ki ga zajema, je obdobje prejšnjega stoletja, ki se začne leta 1978 pa vse do novega tisočletja. V tem času zaznavamo produkcijo v polju umetnosti, kulture, tehnologije in družbenega, ki je nenadoma in za vselej celoten prostor in še posebej Ljubljano spremenila iz nepomembne vasi v zavzeto mesto z odprtim pogledom v prihodnost. Vse, kar se je vzpostavilo v teh dekadah, je pustilo pečat: urbanost, zaščita človekovih pravic, coming out LGBTQI+ skupnosti, antimilitaristični pogled na svet ter pogled na tehnologijo kot odprto kodo in nenazadnje vizija pomena antikolonialnih in antikapitalističnih bojev. Vse to omogoča Sloveniji, da v novem tisočletju še enkrat izbere prihodnost.

Naslov poveže alternativno ali subkulturno sceno v Ljubljani v osemdesetih, čas, ko Ljubljana ni glavno mesto Slovenije temveč glavno mesto Socialistične republike Slovenije v sestavi nekdanje Jugoslavije in medijskega sveta, ki je danes prežet z družbenimi platformami, intermedijskimi povezavami, mobilno telefonijo in digitalno virtualno realnostjo sveta, torej tudi prostor, ki je več kot le Slovenija. Subkulturna oziroma alternativna scena Ljubljane v tistem času, njena progresivna politična, kulturna in družbena drža v javnem socialističnem življenju, je v osemdesetih letih postavila Ljubljano na zemljevid urbanih naprednih središč. Po punkovski revoluciji (od leta 1977 do tranzicije v postpunkovski svet v osemdesetih) je leta 1984 sledil coming out, ta veliki preboj LGBT skupnosti na plano, z organizacijo prvega javnega Magnus festivala z naslovom »Homoseksualnost in kultura« v Galeriji ŠKUC.


I have written this general overview in the manner of a genealogy, that is, in the manner of an eventful, situational and visionary history that evolves with time. The period it covers is the period of the last century, starting in 1978 and ending in the new millennium, when we witness the production in the fields of art, culture, technology and the social that suddenly and forever changed the entire space, and Ljubljana in particular, from an insignificant village to an urban place with its eyes open to the future. Everything that was built during these decades has left its mark: Urbanity, the protection of human rights, the coming out of LGBTQI+ communities, the anti-militarist worldview and the conception of technology as open source, and last but not least, the vision of anti-colonial and anti-capitalist struggles. In the new millennium, all this enables Slovenia to choose its own future anew.

The title makes a connection between the alternative or subcultural scene in Ljubljana in the 1980s, a time when Ljubljana was not the capital of Slovenia but the capital of the Socialist Republic of Slovenia as part of the former Yugoslavia, and the media world that today is permeated by social platforms, the intermedia world that is also a space that is more than just Slovenia. The subcultural or alternative scene of Ljubljana at that time, its progressive political, cultural and social stance in public socialist life, put Ljubljana on the map of progressive urban centers in the 1980s. The punk revolution (from 1977 to the transition to the post-punk world in the 1980s) was followed in 1984 by the coming out of homosexuals, this major breakthrough of the LGBT community, with the organization of the first public Magnus Festival under the title "Homosexuality and Culture" at the ŠKUC Gallery.

Kolofon

Zbirko gradiva je sestavila Marina Gržinić

Avtorica spremnih tekstov: Marina Gržinić

Asistentka Marini Gržinić pri pripravi materiala: Jovita Pristovšek

Pregled in urejanje zbirke: Ana Cvek, Karin Konda

Digitalizacija: Urška Svetina, Karin Konda

Spletna zasnova in tehnična izvedba: Mihael Ojsteršek

Ljubljana, 2022