V. Dramski teksti

Tako kot pri drugih TEI besedilih so tudi vsebine dramskih besedil zapisane v elementu <body>. Pred tem je lahko vključeno uvodno gradivo v <front>, medtem ko sklepno gradivo sledi v <back>. Tako kot druga pisna besedila so dramska in druga uprizoritvena besedila pogosto hierarhično organizirana, na primer v dejanja in prizore. Te strukturne pododdelke se lahko zapiše z uporabo generičnega TEI elementa <div> za splošni namen. Znotraj teh razdelkov je telo izvedbenega besedila običajno sestavljeno iz govorov, pred katerimi je pogosto besedna zveza, ki označuje, kdo govori, in občasno prepletena z odrskimi navodili različnih vrst.

Primer dramskega besedila. Oton Zupančič, Noč na verne duše, Ljubljanski zvon, XXIV. letnik (1904): 196-205.
Primer dramskega besedila. Oton Zupančič, Noč na verne duše, Ljubljanski zvon, XXIV. letnik (1904): 196-205.


Pri ugotavljanju strukture teksta v sliki je najprej razvidno, da ne gre za prozo ali poezijo. Glavne strukturne delitve so dejanja in prizori, podrobneje pa osnovno besedilno enoto tvorijo kratke vrstice besedila. Te besedilne vrstice (ali odstavki) so razvrščene po posebnem pprincipu in sicer glede na pripovedni lik, ki vrstice izgovarja. Pogosto je ime tega lika navedeno na začetku vsake izjave. Te izjave, oziroma govori, tvorijo osnovno strukturo dramskih besedil

Struktura dramskega besedila

Smernice TEI se nanašajo na pisne predstavitve izvajanih besedil. Pomembni elementi dramskih besedil so :

  • dejanja
  • prizori
  • opisi scene
  • govori
  • odrske usmeritve
  • tehnična navodila


V nadaljevanju bodo podrobneje razloženi TEI elementi iz primera dramskega besedila na vrhu te strani.

Osnovni elementi

Kot omenjeno v uvodu je vsebino dramskih besedil možno prav tako kot ostale vrste besedil označevati v elementih <front>, <body> in <back>, deli besedila so lahko označeni z uporabo generičnega elementa <div>. Za podrobnejšo določitev vrste besedila v elementih <div>, lahko uporabimo atribut @type. Pri dramskih besedilih so za ta atribut pogoste vrednosti "act" in "scene", če je potrebno se lahko uporabi tudi lastno tipologijo.

Najosnovneši princip v dramskih besedilih je združevanje vratic besedila v izreke, ki jih govorijo posamezni liki. Vsako vrstico govora lahko označimo z elementom <sp> (speech). Če je obravnavanem besedilu naveden tudi govorec, ga lahko zabeležimo z uporabo elementa <speaker>. Sam tekst je potrebno označiti z elementom <p> za odstavek, elementom <l> za vrstico ali nedoločenim anonimnim blokom <ab>.

<body> <!-- priemr <sp> --> <!-- ... -->  <sp>   <speaker>Ključar</speaker>   <p>Če vseh svetnikov ne bole ušesa, mi reci Kajfež ali pa Pilatuž</p>  </sp>  <sp>   <speaker>Kajfež</speaker>   <p>A? - Kaj si hočemo!</p>  </sp>  <sp>   <speaker>Stariha</speaker>   <p>Dovolj smo jim klepali; a po polnoči še vernim dušicam par komadov, pa bo v redu.</p>  </sp> <!-- ... --> </body>

Pri elementu <sp> se lahko uporablja atribut @who za povezovanje govorne vrstice z določenim likom, ki besedilo izgovori. Identifikacija govorca je uporabna pri digitalnem urejanju dramskih besedil ali pri analizi govora. Vrednost atributa @who je običajno referenca na element drugje v xml dokumentu, običajno v <castList>. Ta vrednost je sestavljena iz znaka # in vrednosti atributa @xml:id elementa govorca.

<body> <!-- priemr <sp> z atributom @who --> <!-- ... -->  <sp who="#kljucar">   <speaker>Ključar</speaker>   <p>Če vseh svetnikov ne bole ušesa, mi reci Kajfež ali pa Pilatuž</p>  </sp> <!-- ... --> </body>

Dramska besedila vsebujejo odrske oznake oziroma navodila, ki so opisi fizičnih, vizualnih ali zvočnih elementov predstave. To so lahko scenografija, glasba, gibanje igralcev, osvetlitev...). Te elemente lahko v TEI označimo z elementom <stage>. Te oznake so namenjene režiserjem, igralcem in bralcem za lažjo predstavo dogajanja na odru. Pojavlja se lahko znotraj <sp>, znotraj posameznih prizorov ali aktov v <div>, ali samostojno, kjerkoli se pojavijo v izvornem besedilu. Za razločevanje med različnimi tipi odrskih navodil se lahko uporabi atribut @type.

<body> <!-- primer <stage> --> <!-- ... -->  <sp who="#stariha">   <speaker>Stariha</speaker>   <p>Dovolj smo jim klepali; a po polnoči še vernim dušicam par komadov, pa bo v redu.</p>  </sp>  <stage type="setting">(Pije iz majolke.)</stage> <!-- ... --> </body>

Elementi v <front> <back>

Poelg svojevrstnih osnovnih struktur v samem besedilu lahko dramska besedila spremljajo specifični strukturni elementi. Pri TEI dramskih besedilih sta elementa <front> in <back> namenjena informacijam, ki pomagajo predstaviti ali kontekstualizirati dramsko delo, vendar (po mnenju označevalca) ne spadajo neposredno v dejanja in prizore. Takšni elementi so lahko:

<castList>

Element <castList> se uporablja za seznam likov, ki nastopajo v dramskem besedilu. Ker je pomemben del konteksta predstave se pojavlja v uvodnem delu, znotraj elementa <front>. Znotraj elementa se vsak lik označi z elementom <castItem>. Nadalje je vsak lik opisan s svojo vlogo v elementu <role> in kratkim opisom vloge v elementu <roleDesc>. Liki v <castItem> so lahko združeni v skupine v elementu <castGroup>. Za potrebe povezovanja govornih vrstic z določenim likom, se elementom <role> lahko doda @xml:id.

<front> <!-- primer <castList> --> <!-- ... -->  <castList>   <head>Osebe:</head>   <castItem>    <role xml:id="madronic">Madronič</role>    <roleDesc>cerkovnik</roleDesc>   </castItem>   <castItem>    <role xml:id="kljucar">Ključar</role>    <roleDesc>starec, še krepak</roleDesc>   </castItem>   <castItem>    <role xml:id="kajfez">Kajfež</role>    <roleDesc>starec, sključen in nagluh</roleDesc>   </castItem>   <castItem>    <role xml:id="stariha">Stariha</role>    <roleDesc>mlajši kmet</roleDesc>   </castItem>   <castItem>    <role xml:id="mate">Mate</role>    <roleDesc>kmečki fant</roleDesc>   </castItem>   <castItem>    <role xml:id="mike">Mike</role>    <roleDesc>Madroničev vnuk, petleten</roleDesc>   </castItem>  </castList> <!-- ... --> </front>

<set> - Opis scene

Dramskega besedila pogosto vsebujejo opis prizorišča, časa, kraja, videza itd. dogajanja v igri. Običajno se te informacije nahajajo v prvih vrsticah natisnjenega besedila predstave. Označujemo jih z elementom <set>. Vsebuje oznake na ravni odstavkov <p>. Ta element se ne sme uporabljati zunaj sprednje ali zadnje strani. Za podobne kontekstualne opise znotraj telesa besedila se uporabi element <stage>.

<front> <!-- primer <set> --> <!-- ... -->  <set>   <p>Vrši se v Beli krajini v noči od vseh svetih na verne duše. Čas: polpreteklost.</p>   <p>Predno se dvigne zastor, zvonenje. Prizorišče je zvonik farne cerkve. Trije večji zvonovi in eden manjši za zadnjo uro. Od druge cerkve, iz      dalje, še nekaj časa zvonenje.</p>   <p>    <hi rend="bold">Ključar</hi>, <hi rend="bold">Kajfež</hi>, <hi rend="bold">Stariha</hi> in <hi rend="bold">Mate</hi>. Vidi se, da so pravkar      nehali zvoniti.</p>  </set> <!-- ... --> </front>

Elementi <prologue>, <epilogue> in <performance>

Elementa <prologue> (prolog) in <epilogue> (epilog) vsebujeta besedilo, ki ga običajno govori igralec izven karakterja, po možnosti v povezavi z določeno predstavo ali prizoriščem. Lahko so označeni glede na žanrske značilonosti (npr. kot proza ali poezija) ali glede na retorične značilnosti (npr. govor v elementu <sp>)

Uvodni in zaključni del dramskega besedila lahko vključuje informacije o tem, kako naj bi bilo ali je bilo besedilo izvedeno. Te informacije so podane v obliki odstavkov in so označene z elementom <performance>.