Andrej Pančur

Inštitut za novejšo zgodovino je med letoma 1997 in 2012 izvajal obširno raziskavo, katere namen je bil ugotoviti čim bolj natančno število in strukturo smrtnih žrtev na Slovenskem med drugo svetovno vojno in zaradi nje neposredno po končani vojni. Ocena takratne zgodovinopisne stroke je namreč bila, da lahko samo natančna in celovita raziskava tega vidika zgodovinskega dogajanja predstavlja izhodišče za celovito obravnavo tako problematike smrtnih žrtev kakor tudi značaja druge svetovne vojne na Slovenskem.

Inštitut za novejšo zgodovino je to raziskavo izvajal v okviru štirih raziskovalnih projektov:

•  Žrtve II. svetovne vojne in zaradi nje - nacionalna zbirka (1997−2002),
• Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju RS med 2. svetovno vojno in neposredno po njej (2002–2006),
• Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah (2006–2009),
• Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej (2010-2012).

Glavni rezultat teh projektov je bila zbirka raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Zbirka, ki trenutno vsebuje že več kot 100.000 oseb, je sistematičen popis vojaških in civilnih oseb, ki so med drugo svetovno vojno in neposredno po njej (maj 1940 − januar 1946) imele rezidenčno pravico na območju današnje Republike Slovenije in so življenje izgubile zaradi vojnega in povojnega nasilja ali posledic vojne. Osebno identiteto posamezne žrtve določajo osebni podatki in podatki o okoliščinah smrti, skupaj 25 spremenljivk.

Zbiranje raziskovalnih podatkov o žrtvah druge svetovne vojne je bilo metodološko razdeljeno na tri osnovne faze, ki so se medsebojno prepletale. V prvi fazi je bil poudarek na pregledovanju relevantne literature, zlasti tiste s seznami žrtev, nato pregled objavljenih virov iz vojnega in povojnega časa ter raznih časopisov in revij (skupaj podatki za okoli 30.000 oseb). V drugi, še obsežnejši fazi zbiranja podatkov, je raziskovalna skupina pregledalo obsežno primarno in sekundarno arhivsko gradivo v arhivskih in muzejskih ustanovah ter že zbrano gradivo različnih civilnih združenj (skupaj podatki za več kot 90.000 oseb). Temu je sledila tretja faza preverjanja podatkov o žrtvah po matičnih knjigah, s čimer se je občutno povečala zanesljivost podatkov (skupaj več kot 97.000 oseb, od tega je bilo 60% lahko preverjenih po matičnih knjigah). Ob koncu izvajanja zadnjega v nizu projektov je raziskovalni skupini uspelo vzpostaviti tako zelo natančno zbirko raziskovalnih podatkov, da je obenem lahko izvedla verodostojno študijo o strukturi smrtnih žrtev na Slovenskem med drugo svetovno vojno in zaradi nje neposredno po končani vojni. Rezultati strukturnih analiz zelo dobro odražajo oziroma potrjujejo dinamiko zgodovinskega dogajanja, ki je bila opisana v tej študiji.

Študija je bila leta 2013 objavljena kot priloga zaključnega poročila o rezultatih ciljnega raziskovalnega projekta Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej. Ker ugotovitve te celovite študije še vedno zelo aktualne, saj jih tudi kasnejše znanstvene raziskave niso ovrgle, smo se na Inštitutu za novejšo zgodovino odločili, da jih ponovno izdamo kot odprto dostopno spletno publikacijo. Obenem smo v skladu z sodobnimi raziskovalnimi trendi odprte znanosti hkrati objavili še vse raziskovalne podatke, ki so bili podlaga za izvedbo te študije.¹

Po zaključku tega raziskovalnega projekta smo raziskovalne podatke sicer še dopolnjevali. Aktualna verzija zbirke vseh raziskovalnih podatkov je tako dostopna v novi spletni aplikaciji na portalu Zgodovina Slovenije – Sistory. Vendar to ne pomeni, da je trenutna verzija zbirke sedaj dokončna in popolna. Zavedati se moramo, da zaradi različnih vzrokov zbirka podatkov nikoli ne bo popolna. Za nekaterimi žrtvami se je namreč izgubila vsakršna sled v dokumentih, literaturi in pričevanjih. Za drugimi žrtvami so se ohranili le drobci oziroma zelo pomanjkljivi nizi podatkov. Obenem so lahko tudi zelo velike razlike glede zanesljivosti podatkov o žrtvah. Niso redki primeri, ko so o isti osebi dostopni različni ali celo kontradiktorni podatki (različni datumi rojstva oziroma smrti, različne okoliščine smrti ipd.). Ker lahko raziskovalci v analizah uporabijo le enega od nasprotujočih si podatkov, morajo presoditi njihovo verodostojnost. Zato je bilo zbiranje podatkov o žrtvah druge svetovne vojne vedno tudi intelektualno avtorsko delo raziskovalk z dolgoletnimi izkušnjami zbiranja, obdelave in analize historičnih podatkov. Samo na tej podlagi so dejstva o žrtvah lahko dobila objektivno vrednost. Ki so bila potem podlaga za subjektivne raziskave v skladu z zgodovinsko znanostjo.

Raziskovalna skupina je te dileme razreševala tako, da je za vsako žrtev vodila čim bolj natančne evidence o virih, iz katerih je črpala podatke ter si v opombah zapisala tudi tiste alternativne podatke, ki jih ni upoštevala v analitičnih podatkovnih poljih. Z novo aplikacijo na portalu SIstory smo še dogradili možnost za vnašanje novih in tudi alternativnih podatkov. Hkrati smo povabili druge raziskovalce in širšo javnost k dopolnjevanju zbirke podatkov. Tudi v skladu z lastnimi raziskovalnimi cilji.

V izogib morebitnim nesporazumom pa za konec še sledeče pojasnilo:

Tega Uvoda nisem napisal kot aktualni direktor Inštituta za novejšo zgodovino, temveč kot raziskovalec na področju digitalne humanistike, ki je pristojen za obdelavo in analizo raziskovalnih podatkov, za pretvorbe in kodiranje v primerne formate za nadaljnjo obdelavo ter za digitalne znanstvene izdaje. Objavljena študija ni uradno stališče Inštituta za novejšo zgodovino glede zgodovine druge svetovne vojne in neposredno po njej. Inštitut za novejšo zgodovino namreč kot avtonomni javni raziskovalni zavod zagovarja in spodbuja avtonomijo znanstvenega raziskovanja na inštitutu. Inštitut za novejšo zgodovino spodbuja raziskovalce, da aktivno sodelujejo znanstvenih razpravah in pri tem producirajo vedno nova znanstvena spoznanja. Za katera seveda ni nujno, da so enaka kot znanstvena spoznanja njihovih kolegov in drugih raziskovalnih skupin. Zato je nujno, da se ta proces ustvarjanja novih znanstvenih spoznanj nikoli ne razume kot uradno stališče matične raziskovalne organizacije, temveč kot del znanstvenih in javnih razprav, ki potekajo znotraj in zunaj inštituta. Ta študija je torej rezultat poglobljenega znanstvenega raziskovanja projektne skupine raziskovalk in raziskovalcev z obsežnimi izkušnjami in znanstveno preverljivimi referencami delovanja na tem področju. Študija je celovita interpretacija zapletenih in večplastnih dogodkov med drugo svetovno vojno in neposredno po njej na Slovenskem. V kolikor bo ta študija spodbudila nadaljnje znanstvene razprave, bodo le-te morale nujno potekati kot celovite interpretacije tega dela naše zgodovine. Pri čemer bodo tako obstoječi kot dopolnjeni in na novo klasificirani raziskovalni podatki o žrtvah druge svetovne vojne in zaradi nje odlično izhodišče za nove znanstvene razprave.