Krapež

IDzv2.95294
PriimekKrapež
Ime očetaIvan
Ime matereRozina
Priimek matereBratina
Kraj rojstvaGorenja Trebuša
Spolženski
Stansamski
NarodnostSlovenec
ViriUstni vir: Bryan Krapez, 6/23 Broula Road
ViriKalamunda WA 6076, Avstralija
Viri+61 (0)8 6293 1984 0400674046
Viri(bryan.krapez@bigpond.com)
OpombaZgornja žrtev je bila teta pričevalca Bryana Krapeža, ki je bila hči 17.10.1941 v Rimskih Toplicah umorjenega Ivana Krapeža (roj. 1890 na Otlici). Rojena je bila po letu 1918, saj je bila mlajša sestra leta 1918 rojenega Krapež Ivana (očeta pričevalca). Ivan Krapež, roj. 17.11.1918 v Gorenji Trebuši, je že pokojen, po vojni pa je živel v Avstraliji. Med vojno je bil Ivan Krapež (roj. 1918) pripadnik 8. birtanske armade v Egiptu, v katero je bil dodeljen 29.1.1942. Tedaj je tudi zvedel, da sta bila doma ubita tudi njegov oče in mlajša sestra, ni pa nikoli ugotovil, v kakšnih okoliščinah, zato je bil prepričan, da so ju ustrelili Nemci (Bryan Krapež sicer pravi, da je očeta razumel, da sta ded in sestra tedaj živela doma na Primorskem, vendar že dejstvo, da naj bi ju okt. 1941 ubile nemške enote, temu nasprotuje). Vendarle nemški dokumenti potrjujejo, da so deda ubili partizani. Matične knjige umrlih v Laškem sicer navajajo smrt, ne pa okoliščin smrti ali povzročitelja smrti Krapež Ivana (roj. 1890, ubitega 17. okt. 1941 v Rimskih Toplicah; bil je oskrbnihk koče na Šmohorju), s katerim je bi bila istočasno ubita tudi njegova sodelavka v gorski koči, Marija Brecelj, roj. 1895. Mrliška knjiga pa ne navaja, da bi bil tedaj ubit še kdo. Mavri Andrej v svoji knjigi Med Kojzico in Šmohorjem, Laško: Vigred, 2011, na strani 132-133 navaja omenjeno likvidacijo okt. 1941 in celo objavlja fotografijo nemškega dokumenta (žandarmerijske postaje Laško), datiranega z dne 18.10.1941, ki tudi ne omenja, da bi bila tedaj ubita še ena oseba oz. hči Krapež Ivana. Zato tudi ni jasno, če je tedaj živela z očetom na Šmohorju ali v Gorenji Trebuši. Če je bila rojena po 1918 je lahko že živela samostojno življenje.
Opomba TADEJA
OpombaTretje
Dunja Dobaja, Marta Rendla, Mojca Šorn in Tadeja Tominšek Čehulić. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 30. 9. 2014.