ID | zv2.80787 |
---|
Priimek | Šmajd |
---|
Ime | Albin, dr. |
---|
Datum rojstva | 1904-02-25 |
---|
Kraj rojstva | Kranj |
---|
Spol | ženski |
---|
Socialni status | politik |
---|
Narodnost | Slovenec |
---|
Naslov | Ljubljana |
---|
Občina | Ljubljana |
---|
Nova občina | Ljubljana |
---|
Pokrajina | Ljubljanska pokrajina |
---|
Vojaški status | Domobranec |
---|
Datum smrti | 1946-02-22 |
---|
Kraj smrti | Ljubljana |
---|
Država smrti | Slovenija |
---|
Država pokopa | Slovenija |
---|
Viri | Bela knjiga slovenskega protikomunističnega upora 1941-1945, 1985, str. 503. |
---|
Opomba | Pravo je študiral na ljubljanski PF, kjer je 1929 tudi doktoriral in nato postal odvetnik v Radovljici. Politično je deloval v SLS, bil med drugim glavni tajnik Delavske zveze, tajnik glavnega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) in od 1938 poslanec JRZ. Enciklopedija Slovenije:Po okupaciji Gorenjske 1941 je bil nekaj časa zaprt, nato se je umaknil v Ljubljano in tu postal gonilna sila protirevolucionarnega tabora. V vodstvu Slovenske legije je odgovarjal za obveščevalno službo in istočasno vzdrževal zvezo s četniškim komandantom K. Novakom. Sodeloval je pri organizaciji vaških straž ter decembra 1942 pri t.i. božičnih racijah v Ljubljani. Poleti 1943 je s posredovanjem L. Udeta poskušal doseči sporazum z OF.[Po kapitulaciji Italije 1943 je bil med organizatorji Slovenskega domobranstva. Pozneje je deloval v ilegali ter 1944 skušal organizirati nove četniške odrede; aprila 1944 ga je aretiral gestapo in poslal v konfinacijo v Avstrijo. Po vrnitvi v Ljubljano je bil med glavnimi organizatorji Narodnega odbora za Slovenijo. Ob koncu vojne je odšel na Koroško in nato v Italijo; februarja 1946 so ga v Trstu ugrabili pripadniki slovenske tajne službe, ga prepeljali v Ljubljano in usmrtili. |
---|
Opomba |
TADEJA
|
---|
Opomba | False |
---|
Dunja Dobaja, Marta Rendla, Mojca Šorn in Tadeja Tominšek Čehulić. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 30. 9. 2014. |