Klavora Ludvik

IDzv2.47098
PriimekKlavora
ImeLudvik
Ime očetaBazilij
Ime matereAlojzija
Priimek materePulc
Datum rojstva1911-01-13
Kraj rojstvaŠlovrenc
Spolženski
Stansamski
Socialni statuskmet
NarodnostSlovenec
NaslovŠlovrenc
ObčinaDolenje
Nova občinaBrda
PokrajinaPrimorska
Vojaški statusCivilist
Vojaška enotaPNF
Datum smrti1943-09
Kraj smrtiFigovec-Brestje pri Kojskem, pod Sabotinom
Država smrtiSlovenija
Kraj pokopapod Sabotinom
Država pokopaSlovenija
Starost32
ViriUpravna enota Nova Gorica, Krajevni urad Dobrovo, MKU Šlovrenc, l. 1956, str. 12, št. 1.
ViriPA N. Gorica, Okrajna komisija za vojno škodo, KLO Neblo, Ž 724.
ViriDopis Mirande Kabaj-Vončina s podatki o Ludviku Klavora, 15.3.2010.
ViriIzpisek iz matičnega registra (MR) o smrti, šifra 211-5/2010-561, 5.3.2010.
ViriRenato Podbersič, Pričanje svojcev o Klavora Ludviku, Ustni vir: Zdenko Kabaj, roj. 1969 (Šlovrenc v Brdih)
ViriŽupnijske matične knjige Šlovrenc v Brdih: Izginil v partizanih (september 1943, zapisal tedanji župnik Edko Ferjančič, sicer aktivist OF).
OpombaPA N. Gorica: Leto roj.: 1912, naslov: Šlovrenc (Brda).Izpisek iz MR o smrti: 10.5.1946 je dan, ki ga pogrešani ni preživel; sklep Okrajnega sodišča v Gorici, št. IR 386/54 z dne 7.6.1956.
OpombaDopis Mirande Kabaj-Vončina: Ludvik Klavora je bil trikrat odpeljan s strani partizanov. Dvakrat so ga izpustili, tretjič pa se ni več vrnil domov. Zadnjič so ga odpeljali 8.9.1943. Začasno so ga zaprli v vasi Slapnik pri Kožbani, nato pa odpeljali v zaselek Figovca pri Kojskem na sedež VOS-a za Brda. Med zaselkom Figovca in Brestjem pri Kojskem, pod pobočjem Sabotina pred kraško jamo pa je bil likvidiran in vržen vanjo.Ko so po vojni ameriške oblasti začele z izkopavanjem in iznosom trupel, je med trupli bilo prepoznano tudi truplo Ludvika Klavore, ki pa zaradi prekinitve izkopavanja in iznosa trupel ni bilo prekopano. Podbersič: imel državno službO in bil član PNF, tudi organizator proslav. Ludvik Klavora, ded iz Benečije prišel leta 1888, doma iz Šlovrenca v Brdih, rojen 13. januarja 1911. Obiskoval kmetijsko šolo v Gorici. Član fašistične stranke (PNF) je postal kmalu po letu 1930. Zaposlen v državni službi, ocenjevalec živine in tudi gozdni čuvaj. Trikrat je bil odpeljan s strani partizanov. Dvakrat so ga izpustili, tretjič pa se ni več vrnil domov. Zadnjič so ga briški partizani od doma odpeljali 8.9.1943 (dan po kapitulaciji Italije?!). Aretiral ga je Mirko Simčič, takrat Snežeče pri Dobrovem. Začasno so ga zaprli v vasi Slapnik pri Kožbani, nato pa odpeljali v zaselek Figovca pri Kojskem na sedež VOS-a za Brda. Kasneje je bil odpeljan v Benečijo, kjer so ga zasliševali, umorili so ga partizanski aktivisti septembra 1943 pri vasi Sp. Tarbilj v Benečiji.
Opomba TADEJA N TADEJAT
OpombaTrue
Dunja Dobaja, Marta Rendla, Mojca Šorn in Tadeja Tominšek Čehulić. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 30. 9. 2014.